Spletna stran Turističnega društva Dravlje

Pa smo ga spet pričakali. Zunaj je bilo mraz, fantje so že ob 16h na trgu pred cerkvijo zakurili ogenj za krompir in pajan kruh. Božo je kot vedno kuhal čaj in kuhančka po svojem posebnem receptu. Šotora ni bilo treba postavljati, saj je bila vremenska napoved ugodna.

Miklavževanje je cenjen star običaj, ki ga je nekdanja socialistična oblast skušala zatreti. Namesto sv. Miklavža, ki je potrjena zgodovinska oseba, škof, dobrotnik in svetnik, so uvedli ruskega Dedka Mraza. A ljudje se niso pustili premotiti, sv. Miklavž je ostal. Naši mediji ga zdaj imenujejo prvega od treh dobrih mož, ki v komercialnem veselem decembru obdarujejo otroke. Že leta Miklavžev sprevod prireja tudi mestna občina, Miklavža pozdravi celo župan.

Draveljski Miklavž vedno pozdravi otroke v cerkvi Kristusovega učlovečenja. Tudi letos se je kar trlo otrok in staršev, tudi babic in dedkov je bilo veliko. Animatorji so pripravili krajšo priložnostno igrico, ki vzpodbuja otroke k dobremu. Po igrici so otroci priklicali svetega Miklavža, ki je prišel s sprevodom angelčkov, vmes so z verigami rožljali tudi črni in rogati parkeljni. Miklavž je prijazno nagovoril otroke, parkeljne pa nagnal. Otroke je simbolično obdaril s pomarančami in piškoti in jim povedal, da bo ponoči prišel tudi na dom in jih obdaroval.

Po zključku prireditve v cerkvi so se udeleženci miklavževanja zgrnili okrog našega ognja in šanka. Naša moška ekipa je pekla krompir v žerjavici in popečen – pajan kruh, ženska ekipa pa je kruh in krompir plemenitila s česnom in zaseko. Mimi je hitela deliti vroč čaj, Franc pa je natakal Božotovo specialno kuhano vino.

Spet smo naredili nekaj dobrega za naše krajane, da so se družili, srečevali, prijetno poklepetali in ohranili prijeten spomin na ta dogodek. Turistično društvo Dravlje sicer ni bilo “ta glavno” pri tem dogodku, a naredili smo dogodek še bolj prijeten. To se je videlo na obrazih ljudi in tudi po tem, da so se zadrževali na Trgu Janeza Pavla II. še več kot uro po končanem miklavževanju.

Hvala ekipi, ki je pripravila vse potrebno za zastonjsko postrežbo in po končanem dogodku tudi vse pospravila. Pospravljanje je vzelo dosti več časa kot priprava, saj je bilo možno ognjišče pospraviti šele naslednji dan, ko se je ohladilo.

Views: 10

Views: 12

Kot nagrado članom društva za sodelovanje v letošnjih akcija smo z avtobusom obiskali Prekmurje. Jani se je z nekaj pomočniki odrezal in pripravil natančen in privlačen itinerar – načrt poti. Predsednik Franci je ugotovil, da je med nami na avtobusu skoraj 10% Prekmurcev.

Naslovna slika prikazuje kraje, ki smo jih obiskali. Spodaj je še množica fotografij.
In tule je Janijev opis poti:

EKSKURZIJA V P R E K M U R J E 24. OKTOBRA 2024

Ob 6.45 se z avtobusom odpeljemo iz Dravelj po avtocesti proti Prekmurju.

Vzhodno obzorje bomo osvajali preko Trojan, mimo Vranskega, Polzele, knežjega mesta Celja, med hribi mimo Slomškovih krajev in pri Slovenskih Konjicah nas z leve že pozdravi zeleno Pohorje, z desne pa ponosen Boč. Na počivališču Tepanje bo naš prvi polurni postanek ( za jutranjo kavico…). Nadaljujemo. Pred nami je kmalu na levi panorama Slovenske Bistrice s čudovitimi vinogradi v vnožju Pohorja, na desni pa v daljavi Haloze in Dravsko polje in med njima mogočna Ptujska gora. Še mimo Frama in Slivnice in že bomo pomahali v pozdrav štajerski prestolnici Maribor. Nato se peljemo po pomurski avtocesti skozi čudovite Slovenske gorice /grad Hrastovec, prestolnica Slovenskih goric Lenart, Sv. Trojica, Cerkvenjak, Sv. Jurij/ in Prlekijo, čez reko Muro po najdaljšem mostu v Prekmurje najbolj vzhodni del naše domovine.

Avtocesta po ravenskem delu Prekmurja nas pelje mimo obmurskih vasi Bakovci in Krog. Kmalu na levi strani zagledamo paviljom »EXPANO« ob Soboškem jezeru, v ozadju pa Mursko Soboto prestolnico Prekmurja. Prečkamo prekmursko železnico in pri izvozu za Lipovce staro glavno cesto za Lendavo, kjer se bomo popoldne vračali nazaj. Po nekaj kilometrih lahko levo vidimo objekte in rastlinjake LUŠT – prekmurski paradižnik. Ob lepi in razgibani Krajini prehajamo v dolinski del Prekmurja. Na levi je kraj Turnišče z znano božjepotno cerkvijo Marije pod logom

Pot nadaljujemo po avtocesti skozi »log«. proti Lendavi / prihod cca 10.00/. Od daleč nas pozdravijo hribovito razgibane Lendavske in Dolgovaške gorice In pod njimi Lendava, drugo največje mesto v Prekmurju in najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob meji z Madžarsko. Prebivalstvo je mešano, napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični.

V vsej lepoti nas med vožnjo v središče mesta s hriba pozdravljal Lendavski grad, mimo katerega nas bo pot peljala po Lendavskih goricah vse do razglednega stolpa Vinarium. Najprej se bomo odpravili do bližnje turistične kmetije Hadik, kjer bo ob 10.30 degustacija vina in prigrizek.

Ob 12.00 na razgledni stolp Vinarium in lep razgled na Lendavske in Dolgovaške gorice ter bližnjo in daljno okolico.

Po ogledu okolice stolpa se z avtobusom odpeljemo še naprej skozi gorice na ravnino in po glavni cesti skozi Lendavo. V središču mesta se bomo malo sprehodili in videli muzej, sinagogo in kulturni center s knjižnico, cerkev in druge zanimivosti. Zaradi enosmernega prometa se bomo še enkrat odpeljali mimo Lendavskega gradu do cerkve Svete trojice, kjer si bomo ogledali mumijo kapitana Mihaela Hadik.

Ustavili se bomo v lepem kotičku pri naši Minki in Daniju.

Še enkrat se peljemo po goricah in skozi Lendavo ter po stari cesti mimo Hotize po dolinskem delu Prekmurja do kraja Črenšovci. Kakor drugi kraji so tudi Črenšovci v mladi Sloveniji s svojo občino doživeli resnično pomlad in razcvet. Obnovili so cerkev sv. Križa, Kleklov dom, v katerem je sedež občine in lokalna knjižnica. V okolici cerkve se nahaja park spominov, v katerem je postavljen spomenik padlim žrtvam v I.svet. vojni ter spomenika rojakoma dr. Ivanu Zelku, zgodovinarju in duhovniku in dr. Francetu Ciganu, duhovniku, glasbeniku in vzgojitelju… Zanimiv je tudi kip prekmurske matere, ki ponazarja množične migracije tukajšnjih ljudi v svet, predvsem v Ameriko, Po letu 1952 se je samo iz župnije Črenšovci v tujino izselilo 1500 ljudi.

Pred 150 leti rojeni Jožef Klekl st., katoliški duhovnik, založnik, urednik, nabožni pisatelj in politik, pravijo mu tudi »prekmurski Slomšek« ali » prekmurski Čedermac« se je zaradi slabega zdravja leta 1910 upokojil in se naselil v Črenšovcih. Kot duhovnik je bil prizadeven in delaven kaplan in župnik. Na njegovem nagrobniku piše, da je po upokojitvi postal »pastir in voditelj vsega Prekmurja«. Je začetnik in steber katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju. Njegov Marijin list in tednik Novine imata »največ zaslug za obujanje in ohranitev zavesti pripadnosti prekmurskih Slovencev matičnemu narodu«. Leta 1918 je Klekl nameraval organizirati avtonomno pokrajino – Slovensko krajino, ki bi bila del Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Klekl je poznal Antona Korošca, Joška Godino, Ivana Jeriča in Mihaela Kuharja, ki so tudi podpirali to idejo in se je udejanjila na Pariški mirovni konferenci 1919.

Od leta 1994 stoji pred Kleklovim domom v Črenšovcih njegov doprsni spomenik«. Bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je uvedel na predvečer praznika Priključitev Prekmurja matičnemu narodu v Črenšovcih pred Kleklovim spomenikom položitev venca, kar nadaljuje tudi sedanja predsednica Republike Slovenije.

Leto 2024 je v škofiji Murska Sobota in občini Črenšovci razglašeno za Kleklovo leto. (ob 150 – letnici rojstva Jožefa Klekla st. in ob 120 – letnici začetka izhajanja Marijinega lista)
13. oktober 2024 je bil vrhunec Kleklovega leta. Posmrtne ostanke narodnega buditelja Jožefa Klekla st. so prenesli iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer se veliko število Prekmurcev udeležilo pogrebnih slovesnosti z mašo. Njegov grob je zdaj v fatimski kapeli črenšovske cerkve.
V Črenšovcih je bil rojen Danijel Halas – duhovnik in mučenec. Pokopan je v Veliki Polani.
Po krajšem ogledu kraja bi ob 16.00 imeli kosilo v gostilni Jaklin.

Našo pot bomo nadaljevali proti ravenskemu delu Prekmurja in si v Odrancih ogledali cerkev Svete trojice z zanimivo zgodovino.
Odranci so največje vaško naselje v Sloveniji s 1.681 prebivalci, od leta 1994 so tudi občina, ki obsega le eno naselje, prav tako kot župnija. Ko govorimo o zgodovini župnije, je le-ta tesno povezana z dolgoletnim župnikom in pisateljem Lojzetom Kozarjem. Prav on je med najzaslužnejšimi, da danes stoji v kraju cerkev sv. Trojice. Med gradnjo kupole se je zgodila strašna tragedija, saj se je le-ta zružila, življenje pa je izgubilo osem oseb. Nesreča je že tako složne vaščane še bolj združila. Notranjost je poslikana s sedmimi freskami, ki so delo akademskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja, draveljskega rojaka.

Nato nas bo pot vodila skozi Beltince, ki so sedež občine in župnije. V sredušču kraja je mogočna Cerkev sv. Ladislava, sredi velikega parka pa stoji graščina rodbine Banffy, ob katerem se vsako leto odvija mednarodni folklorni festival. Iz Beltinec izhaja veliko znanih imen kot so pisatelj Ivan Baša, pisatelj in etnolog dr. Vilko Novak, filozof in publicist Štefan Smej, dr. Štefan Šteiner, Vlado Kreslin, Vlado Poredoš…

Mimo Bratonec in Lipovec bomo nadaljevali do pomurske avtoceste proti Dravljam.

Views: 42

Za tekače je bila nedelja 20. oktobra res pravi dan. Sončen in primerno hladen. Ekipa TD Dravlje pod Stanetovim vodstvom ni tekla, za tekače je nameravala, tako kot že leta, pripraviti pijačo. Organizator je to prepovedal, ker je 200 m prej postavil svojo postojanko za pijačo. Zato so postavili par klopi za utrujene navijače in ni jim ostalo drugega, kot da z navijanjem vzpodbujajo tekače. Tudi Irenin VW štant je bil poleg naših. In seveda množica Mikijevih zastav.

Tokrat predstavljam del teka skozi Dravlje s pogledom tekača iz Srbije, ki je tekel s kamero v roki.

Views: 33

Vremenska napoved na dan sejma ni bila nič kaj obetavna. Popoldanske plohe. Dopoldne je bilo sončno in vroče, okrog 14h se je pa ulilo. Sicer za kratek čas, a se je do poznega popoldneva to še nekajkrat ponovilo. Vendar vreme NI PREKINILO ROKOVEGA SEJMA! Se pa sveti Rok tokrat ni prav dosti potrudil z lepim vremenom.

Tehnična ekipa je že v soboto pripravila skelete šotorov, Jože in Janez sta začinila soške postrvi, Robi je pripeljal hladilni kamion, dekleta so pripravila maso za miške. Postavljen je bil tudi oder za ansambel in dva prenosna WC-ja.
Tako smo v nedeljo začeli s postavitvijo sejma malce kasneje, ob pol šestih zjutraj. Malo čez šesto uro so začeli prihajati razstavljalci, ki jim ja Jani odmeril njihove prostore. Iz kleti Doma krajanov smo pripeljali lepo urejene dobitke za srečolov. Božo je napeljal elektriko, jaz razsvetljavo za zvečer, ob 9h je naša kuhinja pod šotorom že delovala, pivski avtomat tudi.
Obiskovalci so začeli prihajati. Nekateri kar od maše, drugi od doma. Ogledovali so si stojnice domače obrti na okroglem Rokovem trgu, tudi v naši kuhinji so se oglasili. Do štirinajstih se jih je kar precej nabralo. Takrat pa je prišla napovedana nevihta. Tedaj so se izkazali naši šotori. Postavili smo kar pet velikih šotorov, pod njimi mize in klopi in obiskovalci so se zatekli pred dežjem. Tudi sejmarji so morali svoje stojnice dodatno zaščititi.
Ker se je igra vremena še nekajkrat ponovila, se obiskovalcev dolgo ni kaj dosti nabralo.
Ob 15h se je z godbo in gasilci začel kulturni del programa. Gasilci so obljubili, da ne bodo špricali, saj je že dežja dovolj. Pihalni orkester je svoj program izvedel pod šotorom.

Zaigrali so nam Dolomiti, vmes je Bilko z ugankami animiral najmlajše. Mojca je v kuharski delavnici prikazala zanimivo jed, skutne rezančke s sadno omako (recept je na dnu strani). K sodelovanju je povabila tudi mlade obiskovalce in njihove starše. Končni izdelek smo tudi poskusili, rezančki so bili odlični.

Naša kuhinja in točilnica sta delali brez prestanka. Miške, pomfrit, klobase, čevapčiči, ribe. Poleg piva smo točili tudi res kvaleteten teran in malvazijo. Postrvi, ki sta jih pekla Janez in Jože, so dokaj zgodaj pošle, čeprav jih je bilo enako kot pretekla leta. To kaže na povečan sloves res kvalitetno pripravljenih rib.

Zvečer, ko smo že vsi utrujeni, je treba pomiti posodo, pospraviti in odpeljati opremo v skladišča. Vsaj za dva kamiona robe, brez šotorov. Slikovnega materiala o tem ni, je bilo treba prijeti za delo. Šotore in še nekaj manjših zadev bomo pospravili zjutraj, če bodo suhi, sicer jih bo treba nekje posušiti. Že nekaj let nam zvečer prihajajo pomagat draveljski animatorji. Brez njih bi pospravljanje trajalo malodane do jutra. Dekleta in fantje, velika hvala vam!

Posebna zahvala za uspelo prireditev gre Tonetu Korelcu in Božotu Erjavcu, ki sta bila več dni čas ‘konj, ki prvi potegne’. Kar nekaj noči je bilo neprespanih zaradi skrbi za organizacijo in nabavo, nato pa še ves čas nedeljskega sejma reševanje sprotnih problemov. Še vedno pa velja, da vodja lahko dobro vodi le ekipo, ki je pripravljena sodelovati. In res je bil vsak pripravljen nastaviti svoja pleča, kjer je bilo potrebno. Zato hvala celotni ekipi!

Recept
Skutni rezančki s sadno omako

250 g skute
jajce
ščep soli
3 žlice pšeničnega zdroba
250 g moke
za zabelo: maslo in drobtine
in za omako:
sveže ali suho sadje po izbiri in sezoni (na primer breskve, slive, jabolka, jagodičje, sadje iz kompota, kompot iz suhega sadja)
sladkor po okusu
rum ali vino

Priprava:

1. V posodi dobro pretlačimo skuto, ji dodamo sol, zdrob, jajce in potresemo z moko. Vse zares dobro premešamo in testo pustimo počivati vsaj 10 minut. (Lahko pripravimo tudi dan prej in shranimo v hladilniku.)
2. Za omako narežemo sadje in ga stresemo v kozico. Prilijemo rum in vodo za suho sadje, dodamo sladkor in previdno pokrito segrevamo, da se sadje povsem zmehča in dobimo sladko omako. Po potrebi prilijemo še malo vode (vina) in pretlačimo, če sadje ostaja v večjih koščkih.
3. V široki posodi zavremo vodo, jo solimo.
4. Manjši kos testa položimo na desko. Z nožem prečno strgamo/režemo res tanke rezančke, ki jih zakuhamo v krop. Ko priplavajo na površje, jih kuhamo še največ 5 minut (odvisno od debeline), nato zabelimo in postrežemo s sadno omako.
   
   Opomba: Rezančki med kuhanjem narastejo, zato izberite dovolj veliko/široko posodo in jih naenkrat ne kuhajte preveč. Brez težav so lahko tudi slani, v tem primeru jih postrezite kot prilogo mesu.

Views: 107