Rokova nedelja 2024

Vremenska napoved na dan sejma ni bila nič kaj obetavna. Popoldanske plohe. Dopoldne je bilo sončno in vroče, okrog 14h se je pa ulilo. Sicer za kratek čas, a se je do poznega popoldneva to še nekajkrat ponovilo. Vendar vreme NI PREKINILO ROKOVEGA SEJMA! Se pa sveti Rok tokrat ni prav dosti potrudil z lepim vremenom.

Tehnična ekipa je že v soboto pripravila skelete šotorov, Jože in Janez sta začinila soške postrvi, Robi je pripeljal hladilni kamion, dekleta so pripravila maso za miške. Postavljen je bil tudi oder za ansambel in dva prenosna WC-ja.
Tako smo v nedeljo začeli s postavitvijo sejma malce kasneje, ob pol šestih zjutraj. Malo čez šesto uro so začeli prihajati razstavljalci, ki jim ja Jani odmeril njihove prostore. Iz kleti Doma krajanov smo pripeljali lepo urejene dobitke za srečolov. Božo je napeljal elektriko, jaz razsvetljavo za zvečer, ob 9h je naša kuhinja pod šotorom že delovala, pivski avtomat tudi.
Obiskovalci so začeli prihajati. Nekateri kar od maše, drugi od doma. Ogledovali so si stojnice domače obrti na okroglem Rokovem trgu, tudi v naši kuhinji so se oglasili. Do štirinajstih se jih je kar precej nabralo. Takrat pa je prišla napovedana nevihta. Tedaj so se izkazali naši šotori. Postavili smo kar pet velikih šotorov, pod njimi mize in klopi in obiskovalci so se zatekli pred dežjem. Tudi sejmarji so morali svoje stojnice dodatno zaščititi.
Ker se je igra vremena še nekajkrat ponovila, se obiskovalcev dolgo ni kaj dosti nabralo.
Ob 15h se je z godbo in gasilci začel kulturni del programa. Gasilci so obljubili, da ne bodo špricali, saj je že dežja dovolj. Pihalni orkester je svoj program izvedel pod šotorom.

Zaigrali so nam Dolomiti, vmes je Bilko z ugankami animiral najmlajše. Mojca je v kuharski delavnici prikazala zanimivo jed, skutne rezančke s sadno omako (recept je na dnu strani). K sodelovanju je povabila tudi mlade obiskovalce in njihove starše. Končni izdelek smo tudi poskusili, rezančki so bili odlični.

Naša kuhinja in točilnica sta delali brez prestanka. Miške, pomfrit, klobase, čevapčiči, ribe. Poleg piva smo točili tudi res kvaleteten teran in malvazijo. Postrvi, ki sta jih pekla Janez in Jože, so dokaj zgodaj pošle, čeprav jih je bilo enako kot pretekla leta. To kaže na povečan sloves res kvalitetno pripravljenih rib.

Zvečer, ko smo že vsi utrujeni, je treba pomiti posodo, pospraviti in odpeljati opremo v skladišča. Vsaj za dva kamiona robe, brez šotorov. Slikovnega materiala o tem ni, je bilo treba prijeti za delo. Šotore in še nekaj manjših zadev bomo pospravili zjutraj, če bodo suhi, sicer jih bo treba nekje posušiti. Že nekaj let nam zvečer prihajajo pomagat draveljski animatorji. Brez njih bi pospravljanje trajalo malodane do jutra. Dekleta in fantje, velika hvala vam!

Posebna zahvala za uspelo prireditev gre Tonetu Korelcu in Božotu Erjavcu, ki sta bila več dni čas ‘konj, ki prvi potegne’. Kar nekaj noči je bilo neprespanih zaradi skrbi za organizacijo in nabavo, nato pa še ves čas nedeljskega sejma reševanje sprotnih problemov. Še vedno pa velja, da vodja lahko dobro vodi le ekipo, ki je pripravljena sodelovati. In res je bil vsak pripravljen nastaviti svoja pleča, kjer je bilo potrebno. Zato hvala celotni ekipi!

Rokov sejem 2024 v slikah

Recept
Skutni rezančki s sadno omako

250 g skute
jajce
ščep soli
3 žlice pšeničnega zdroba
250 g moke
za zabelo: maslo in drobtine
in za omako:
sveže ali suho sadje po izbiri in sezoni (na primer breskve, slive, jabolka, jagodičje, sadje iz kompota, kompot iz suhega sadja)
sladkor po okusu
rum ali vino

Priprava:

  1. V posodi dobro pretlačimo skuto, ji dodamo sol, zdrob, jajce in potresemo z moko. Vse zares dobro premešamo in testo pustimo počivati vsaj 10 minut. (Lahko pripravimo tudi dan prej in shranimo v hladilniku.)
  2. Za omako narežemo sadje in ga stresemo v kozico. Prilijemo rum in vodo za suho sadje, dodamo sladkor in previdno pokrito segrevamo, da se sadje povsem zmehča in dobimo sladko omako. Po potrebi prilijemo še malo vode (vina) in pretlačimo, če sadje ostaja v večjih koščkih.
  3. V široki posodi zavremo vodo, jo solimo.
  4. Manjši kos testa položimo na desko. Z nožem prečno strgamo/režemo res tanke rezančke, ki jih zakuhamo v krop. Ko priplavajo na površje, jih kuhamo še največ 5 minut (odvisno od debeline), nato zabelimo in postrežemo s sadno omako.

    Opomba: Rezančki med kuhanjem narastejo, zato izberite dovolj veliko/široko posodo in jih naenkrat ne kuhajte preveč. Brez težav so lahko tudi slani, v tem primeru jih postrezite kot prilogo mesu.

Views: 79

Rokovo romanje 2024

Tradicionalno večstoletno romanje Ljubljančanov k sv. Roku v Dravlje se nadaljuje. Že Valvasor opisuje, kako je na praznik sv. Roka romala v Dravlje ljubljanska gospoda, stanovi, duhovščina in navadno ljudstvo. Prihajali so v urejenih skupinah in vrstah, z zastavami in praporji. Velika slovesnost se je dogajala pred cerkvijo, saj majhna cerkev sv. Roka ni mogla sprejete tolikšne množice. I. svetovna vojna je romanje za dolgo prekinila.

Tudi letos so na Rokov god 16. avgusta, dan po Velikem Šmarnu, prišli v Dravlje romarji iz sosednjih far: Šentvid, Ježica, Črnuče, Koseze in Podutik. Vsaka fara je imela shod ob svoji uri, začeli so ob 6h zjutraj. Rokova cerkev je bila seveda premajhna za toliko ljudi, zato so bile maše v novi cerkvi Kristusovega učlovečenja. Pri maši ob 10h smo se podutičanom pridružili tudi domačini, po obredu je šel sprevod še do Celovške ceste, kjer stoji veliko Rokovo znamenje v spomin in opomin na kugo iz leta 1644, ko je v štirinajstih dneh umrlo več kot sto Draveljcev.

Turistično društvo Dravlje se je ponovno izkazalo s pozornostjo do romarjev. Po vsakem shodu smo jim pripravili simboličen prigrizek z ocvrtimi miškami, pa tudi s kavico, sokom in kozarčkom za “dušo privezat”. Da je postrežba normalno delovala, je bilo treba že dan poprej pripraviti več hobokov testa za miške. Na romarsko jutro smo se že ob 5h zbrali možakarji, da smo pripravili šotor in uredili prostor z vsem potrebnim za dobrodošlico. Dekleta pa so ob 6h začela cvreti miške.

Po obredu smo vsako skupino povabili na brezplačen prigrizek na Rokovem trgu. To priliko smo uporabili tudi za “oglasno sporočilo” za Rokov sejem. V nedeljo po sv. Roku bodo na trgu in okoli cerkve že od zgodnjega jutra na stojnicah rokodelci iz vseh koncev razstavljali svoje izdelke in umetnine. Popoldne pa še prigrizek, kulturni program in druženje. Naj pridejo kljub ne posebej obetavni vremenski napovedi, saj še nobenega Rokovega sejma ni prekinilo slabo vreme. Že večkrat je deževalo in grmelo okoli in okoli, v Dravljah pa je ostalo suho.

Sv. Rok 2024

Views: 37

Dan državnosti v Dravljah

Ta praznik je dosti bolj vesel kot dan četrtne skupnosti, ki smo ga praznovali pred enim mesecem. Takrat smo se spominjali žalostnega dogodka ob medvojnem izgnanstvu naših krajanov v italijanska taborišča, danes pa praznujemo razglasitev samostojne Slovenije. Namesto budnic nam je pihalni orkester Ljubljana igral bolj večernice, a ne koračnic. Skoraj eno uro smo poslušali sodobno vedro in zabavno glasbo v priredbah za pihalni orkester.

Na začetku po himni nas je pozdravil predsednik turističnega društva Franci, nato pa je imela predsednica odbora četrtne skupnosti Tjaša vzpodbuden nagovor ob prazniku. Med skladbami, ki so nam jih pihali godbeniki, so nekajkrat zaplesale tudi mlade mažoretke. Najstarejši godbenik Anton je imel tudi solo točko s trobento.

Kadar kaj organizira ali sodeluje Turistično društvo Dravlje, je na koncu vedno okrepčilo in druženje. Tako je bilo tudi tokrat.

Dan državnosti

Views: 43

Pohod na Šentviški hrib

Kar dva dogodka na isti dan. Najprej pohod, nato še proslava za dan državnosti. Zaradi priprav na proslavo nas je šlo v hrib le devet. Zbrali smo se na končni postaji sedmice v Pržanu. Ker Ljerka in dvojčka poznajo vse kotičke in luknje tega hriba, so nas najprej odvedli k ostankom nekdanjega stražnega stolpa.

Med vojno so Nemci postavili mogočne štirioglate lesene stolpe na meji med nemško in italijansko okupacijsko cono. Stolpi so bili kakih 30 metrov visoki in na vrhu je bila straža z mitraljezom. Meja je bila kakih 50 metrov na široko posekana in očiščena, da nihče ni mogel neopažen mimo. Stolpov ni več, gozd se je zarasel, mogočni betonski temelji pa še vedno stojijo nepoškodovani. Iz zemlje gledajo kak meter in pol, glede na nagnjen teren lahko tudi več, in stojijo po 10 metrov narazen, na vogalih nekdanjih stolpov.

Ker sam ne hodim prav dosti po hribih, mi je prav odleglo, ko so ta zagreti planili v borovnice. Ko so se mi očala odrosila, sem jih tudi sam pojedel kako pest. Hodili smo skoraj tri ure. Proti koncu smo se ustavili pri urejenem studenčku, da smo se odžejali. Bil sem utrujen in ves prepoten, pa mi še na misel ni prišlo, da bi to slikal. Je pa takih lepo urejenih studenčkov kar nekaj, poleg vise tudi lončki, da si vsak lahko natoči in odžeja. Sicer sem pa bolj mislil na pivo, ki ga bomo popili doli v Pržanu. A ko smo prispeli nazaj, je bil bife že zaprt. Še dobro, da smo šli po pohodu na proslavo v dom krajanov …

Pohod po Šentviškem hribu

Views: 34