Dan samostojnosti in enotnosti 2022

Lani smo zaradi Covida ta praznik praznovali dokaj skromno, zamaskirani in v majhnem številu. Letos pa se je tradicija spet obudila. Prišlo je kakih sto krajanov, z nastopajočimi vred nas je bilo na proslavi okoli stopetdeset.

Pihalni kvartet Godbe Dobrova – Polhov gradec je slovesnost začel s slovensko himno. Moderatorka prireditve Petja je povabila k mikrofonu g. Matjaža Špata, dolgoletnega odbornika četrtne skupnosti Dravlje, ki nas je v slavnostnem nagovoru popeljal skozi zgodovino slovenskih prizadevanj za samostojnost. Sledile so recitacije učencev osnovne šole Dravlje. Bosonogi člani otroške folklorne skupine osnovne šole Miška Kranjca (mentorica Adriana Gaberščik) so nam ljubko odplesali nekaj slovenskih ljudskih plesov.  Sledil je nastop mladinskega pevskega zbora osnovne šole Miška Kranjca – sama dekleta – ki nam je pod vodstvom Andreje Ivanetič ob klavirski spremljavi zapel tri priložnostne pesmi, saj se bliža Božič in Novo leto. Slovesnost je zključil pihalni kvartet Godbe Dobova –  Polhov gradec.

Ob zključku je predsednik Turističnega društva Dravlje Franci Gabrovšek pianistki, mentoricam folklore in pevskega zbora izročil šopke, vse prisotne pa povabil k druženju ob ocvirkovem kolaču in kozarčku vina. Kdor pa ne bo nič pil, lahko dobi vodo, je ob smehu v dvorani dodal Franci.

Fotografije slovesnosti

Hits: 91

Sv. Miklavž v Dravljah 2022

Letošnji Miklavž je bil precej moker. Tako je deževalo, da smo postavili šotor, da nas ni premočilo že pred pričetkom prireditve. Ko je dež opazil naš šotor, je ponehal.
Mladi Draveljčani so pripravili zanimivo igrico o Miklavževem prihodu, ki jo je v novi cerkvi  spremljalo blizu petsto obiskovalcev – otrok, staršev, pa tudi babic in dedkov. Proti koncu so ob kitari p. Marka tudi zapeli, da so priklicali dobrega Miklavža in njegovo spremstvo.

Člani turističnega društva smo že pred pričetkom predstave zakurili ogenj in začeli pripravljati  čaj, kuhano vino in popečene kruhke z zaseko. Zaradi čudnega vremena tokrat ni bilo v žerjavici pečenega krompirja.
Ob prigrizku in topli pijači so se obiskovalci miklavževanja sproščeno družili na Rokovem trgu več kot eno uro. Nato pa jih je naliv pregnal.
Šotor je navsezadnje še kako prav prišel, da smo se vanj zatekli pri pospravljanju.

Slike z miklavževanja

Hits: 24

Ekskurzija v Belo krajino

      V soboto, 24. septembra 2022 smo se z avtobusom odpravili na ekskurzijo v Belo krajino. Kljub ne posebno obetavni vremenski napovedi smo imeli lep dan brez dežja.
      Vodič Venč in že upokojeni šofer Jože sta nas peljala skozi Muljavo in nato ob Krki najprej do Žužemberka. Venč je bil poln podatkov o krajih, skozi katere smo se peljali, o njihovi zgodovini in znamenitostih. Na Dvoru pri Žužemberku je bila v 19. stoletju velika železarna in livarna. ki je poleg ndustrijskih izdelkov ulivala tudi umetniške in dekorativne predmete. Njihov izdelek je tudi nekdanji 45-metrski Mrtvaški most v Ljubljani, ki danes po že tretji prestavitvi premošča Ljubljanico na Prulah.

      Po prečenju Gorjancev smo se izven programa na kratko ustavili v Črnomlju in si v cerkvi sv. Petra ogledali mozaike p. Marka Rupnika, izdelava Centra Aletti iz Rima. Pater Marko je med študijem nekaj časa živel tudi v Dravljah.
      Med potjo v krajinski park Lahinja smo skozi okna avtobusa preverili, če v gostilni Samarin za nas že pečejo odojka na ražnju.
      V vasici Pusti Gradec smo veliko izvedeli o krajinskem parku Lahinja, o tamkajšnjem rastlinstvu in živalstvu ter o tamkajšnji zgodovini in celo o prazgodovini. Na okljuku (meandru) reke Lahinje je nekoč stal majhen grad, ki je ovekovečen še v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske, danes za njim ostaja le nekaj kamenja. Na gričku sredi okljuka stoji stara cerkvica vseh svetnikov, obdana s še vedno aktivnim pokopališčem.
      Na Klepčevi domačiji nam je domačin pokazal vrsto izkopanih predmetov iz mlajše kamene dobe, ki jih je sam našel. Našel je tudi zlatnik s podobo Matije Korvina – našega kralja Matjaža. Ogledali smo si tudi star enorezni gater (žago) na vodni pogon in še vedno delujoči mlin. Posebnost tega mlina je, da mlinskih koles ni videti, ker so znotraj stavbe.

V gostilni Samarin v Črnomlju so nas pogostili z belokranjskim kosilom. Ob pomanjkanju strežnega osebja nas je v gostilni presenetil atraktiven robot z mačjim obrazom na ekranu, ki je prinašal naročeno do miz in odnašal pribor in posodo nazaj v kuhinjo. Robot pride do mize, med potjo se zna ustaviti, se ogniti ali počakati na prost prehod in pri mizi tudi pozdraviti goste. Kasira pa ne.

      Nameravali smo še v Podzemelj ob reki Kolpi, a obisk zaradi poplav in blata ni bil varen. Smo se pa sprehodili po Metliki, ki je med drugimm znana po najstarejši požarni brambi na slovenskem iz 1869 in gasilskem muzeju.
      Nedaleč od Metlike smo se v vinotoču Vina Pečarič ustavili na degustaciji njihovih vin. Kako lepo znajo vinarji predstavljati svoja vina!

Nekaj ilustracij z ekskurzije v Belo krajino

Za ustavitev slike podrži miško na sliki.

Hits: 26