Dan samostojnosti in enotnosti 2023

Praznik sicer praznujemo 26. decembra, vendar so takrat že Božični in novoletni prazniki, takrat bi težko dobili nastopajoče in tudi občinstva bi ne bilo prav dosti. Letos smo praznovali v nedeljo, 17. decembra. Angelca je uskladila nastope treh krajevnih osnovnih šol, pripravila program in izdelala priročno zgibanko s sporedom. Prireditev je vodila njena vnukinja Petja, slovesnost pa je obiskalo preko dvesto krajanov.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Turističnega društva Dravlje Francija je zadonela slovenska himna iz ust sorških orgličarjev – KUD Oton Župančič Sora.
Slavnostni govor je imela predsednica odbora naše četrtne skupnosti Tjaša Franko Peruzzi, nato se je začel kulturni program, posvečen prazniku, a tudi prihajajočemu Božiču in Novemu letu.

Začeli so člani gledališkega krožka OŠ Miško Kranjec s kratko predstavo o dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je v začetku izgledala kot nepoznavanje, celo ignoranco današnjega praznovanja. V naslednjih minutah se je predstava razvila v spoznavanje zgodovine in pomena tega dne za Slovenijo in Slovence, zlasti za mladino.
Sledile so recitacije osnovnošolcev OŠ Dravlje, nato spet orgličarji. Ansambel ustnih harmonik je bil nekakšen fil rouge skozi celo proslavo.
Petja je hudomušno povedala, da tisto, kar so nekoč otroci večinoma dobili za birmo, imenujemo orglice. Podobni in običajno večji instrumenti za koncert pa se imenujejo ustne harmonike.

Ljubki so bili mali bosonogi plesalci folklorne skupine OŠ Miška Kranjca, ki so izvedli venček ljudskih plesov. Njihove bose noge so žal videli le gledalci iz prvih vrst.
Devetošolci OŠ Montessori so sestavili kar mali orkester s pihali in trobili in z dvema pianistkama (triročno) izvedli dve skladbi s petjem.
Učenci OŠ Dravlje so izvedli še avstrijsko ljudsko pesem Wahre Freunschaft v nemščini in slovenskem prevodu in še eno recitacijo.
Dve pesmi so zapeli še mladinco OŠ Miška Kranjca, slovesnost pa so zaključili orgličarji iz Sore z neuradno himno ansambla – skladbo Moje orglice.

Na koncu je predsednik našega društva vse prisotne povabil še na druženje ob standardni ocvirkovci in pijači. Sam sem imel veliko dela s pospravljanjem ozvočenja, slik o druženju zato nimam. Še svoj kos ocvirkovce sem komaj še dobil. A še boljši od ocvirkove pogače so bili ostanki – ocvirki, ki so popadli na dno škatel.

Dan samostojnosti in enotnosti 2023

Ansambel ustnih harmonik
Folklorna skupina OŠ Miška Kranjca

Hits: 79

Prihod sv. Miklavža v Dravlje 2023

Na Miklavžev večer smo tako kot vsako leto pripravili atraktivno postrežbo za obiskovalce miklavževanja v Dravljah. Tone in Božo sta več dni prej pripravljala vse potrebno za gladek potek dogodkov po predstavi v cerkvi. Že v petkovo popoldne so se pri Tonetu pražili ocvirki, pa ne sami od sebe. V ogromni ponvi so Božo, Tone in Janez več ur mešali kakih 30 kg naseklajne slanine. Mešanje tolikšne mase izgleda bolj kot veslanje.
Pripraviti je bilo treba posode za kuhanje čaja in vina, podstavek za kurjenje ognja, kozarčke, nože, deske, nabaviti čaj, začimbe, limone, česen, … Ali bo vreme zdržalo? Dež je bil napovedan za vzhodni del Slovenije, bo že kako.
Dogovorili smo se, da s pripravo žerjavice in prostora za postrežbo začnemo v torek, 5. decembra ob 15:30. Nace je bil tam že pol ure prej (:-). Predsednik Franci je pripeljal paleto kvalitetnih lesnih odrezkov, ogenj je zagorel dve uri pred prireditvijo. Za peko tolikšne količine krompirja je treba pripraviti res veliko žerjavice. Otrokom, ki so prihajali v cerkev, je bil ogenj silno zanimiv.
Takrat pa je začelo padati. V cerkvi so parkeljni hoteli nagajati angelčkom in jim škoditi, a so uspešno nagajali nam zunaj in prinesli dež. Vremenarji pravijo, da vremenu ne moreš ukazovati. Ali pa je dež mislil, da so Dravlje na vzhodu. Pohiteli smo v skladišče in postavili šotor, da ni deževalo po kruhu in električnih loncih, pa tudi sami smo se imeli kam umakniti. Tako so naša dekleta – no ja, gospe – v miru nalupile česen in narezale kruh, Božo pa je skuhal čaj in kuhančka. Krompirju in žerjavici dež ni prišel do živega.

Ko je Miklavž v cerkvi razdelil darila, so se obiskovalci zgrnili na Rokov trg okoli našega šotora in okrog ognja. Bilo jih je toliko, da smo se bali, da bo vsega zmanjkalo. A bilo je dovolj za vse. Ko so se preoblekli, so prišli tudi parkeljni in angelčki, Miklavža pa nisem opazil. Ko se je trg čez kakšno uro spraznil, smo glavnino naših pripomočkov pospravili, šotor in dogorevajočo žerjavico pa je čez noč namakal dež. V sredo zjutraj smo vse pospravili v skladišče, šotorsko platno pa smo dali sušit pod streho.

Miklavževo praznovanje 2023

Hits: 72

Ljubljanski maraton 2023

Start letošnjega maratona so počastili tudi z neba: na zahodu se je ob 9h prikazala čudovita mavrica. Za maratonce smo pripravili čaj in vodo, tako kot ponavadi, le napis nad cesto ni bil čisto pravi, ker smo Lipo že leta nazaj izbrisali iz naziva našega društva. Mikijevih zastav z vsega sveta je bilo spet kot za stavo, na dvorišču pa je Miki že pripravil vse za Halloween. Letos so na ‘našem’ mestu postavili Vokswagnovo navijaško točko, pa so si tudi naši člani nataknili njihove majice in vihteli njihove zastavice.

Tekačev je bilo spet kot listja in trave, spet rekordna udeležba. Tudi moj 23 letni vnuk je bil med njimi, a ga med tolikšno množico nisem odkril. Prvi so mimo nas pritekli profesionalni Kenijci, nato tekmovalci, za njimi pa ostala množica rekreativnih in ljubiteljskih tekačev, ki smo jih glasno vzpodbujali. Ko so se njihove vrste razredčile, pa je bilo treba s ceste pospraviti tisoč kozarčkov.

Ljubljanski maraton 23

Slike se menjajo samodejno. Če želiš ustaviti, postavi miško v sliko.

Hits: 49

Ekskurzija v Novo mesto

V torek, 10. oktobra 2023 smo se z vlakom odpravili v Novo mesto. Z vodičem Vinkom smo si ogledali nekatere novomeške znamenitosti, poslušali o zgodovini mesta, njihovih znanih prebivalcev, stavb, gospodarskih, verskih in kulturnih ustanovah. Mesto je l. 1365 ustanovil vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Mesto je poimenoval po sebi Rudolfswerth (Rudolffovo). Veliko vlogo v mestu so imeli frančiškani, ki so sem prišli 1472 na begu pred Turki. Sezidali so cerkev in samostan, imeli so lekarno, knjižnico, zlasti veliko so naredili na področju izobraževanja mladine.

Tu je kot drugi novomeški prošt deloval (sicer l. 1456 rojen v Ljubljani) duhovnik, zborovodja, skladatelj in kasnejši dunajski škof Jurij Slatkonja, ki je med ostalim ustanovil zbor dunajskih dečkov, po njem se imenuje tudi novomeški konservatorij (glasbena šola). Vinko je navedel še mnogo znamenitih osebnosti, ki so se rodile ali delovale v Novem mestu: baletnika Pia in Pino Mlakar, literati Janez Trdina, Ivan Tavčar, Simon Jenko, Dragotin Kette, Ilka Vašte, Tone Pavček, skladatelj Anton Foerster, Hugolin Sattner, olimpionik Leon Štukelj, slikar Božidar Jakac, … Pokazal nam je tudi hišo, kjer je Boris Andrijanič začel s farmacijo, ki zrasla v veliko farmacevtsko industrijo Krka.

Z mestnim avtobusom smo se odpeljali še v Ločno v farmacevtsko tovarno Krka. Tam so nam najprej postregli z osvežilno pijačo in prigrizkom. Simpatična Kaja nam je predstavila razvoj sistema Krka, ki danes zaposluje več kot 13.000 ljudi. Povedala je, da si bomo ogledali velik in  skoraj popolnoma robotiziran obrat NOTOL 2, kjer v treh izmenah dela le 430 ljudi. In da nikjer ni dovoljeno fotografiranje. Ne vem, zakaj, saj so vse, kar smo videli, že leta 2017 objavili na YouTube (tule). Notol je kratica za Nov Obrat Trdnih Oblik Ločna.

Med povratkom smo se popoldne v Radohovi vasi oglasili na kmečkem turizmu Klemenčič, kjer so nam postregli res okusno in obilno kosilo. Ker se dan v tem času že močno skrajša, nas je šele ponoči ob 19h vlak odpeljal proti domu z zamudo 18 minut.

Naj še slike povedo, kako je bilo v Novem mestu

Slike se menjajo samodejno. Če želiš ustaviti, postavi miško v sliko.

Hits: 46