Rokovo 2019

Svetega Roka upodabljajo z rano na nogi in s psom, ki mu je prinašal hrano.

Romanje k sv. Roku v Dravlje izvira iz 18. stoletja, ko je vsa Ljubljana, vključno z oblastno in cerkveno gospodo slovesno z banderami peš romala v Dravlje, da se sv. Roku priporoči za varstvo pred kugo. Stare razglednice prikazujejo ta običaj. Tudi Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske lepo opisal te slovesnosti. Med 1. svetovno vojno so romanja prenehala

Razglednica iz 19. stoletja

V samostojni Sloveniji so se romanja delno obnovila, vsako leto na Rokovo, 16. avgusta, prihajajo k nam romarji iz severozahodnega dela Ljubljane. Prvi pridejo že ob 6h zjutraj iz Šentvida, nato pa na uro sledijo Ježica, Črnuče, Koseze in na  koncu Podutik skupaj z domačimi Dravljami. Nič več ne romajo peš, pripeljejo se z avti ali z mestnim prometom, s seboj imajo tudi svoje župnike. Med pridigo župniki obudijo spomin na svetega Roka, na zaobljubo Draveljcev ob strašni kugi v 18. stoletju, včasih omenijo tudi nekdanja slovesna ljubljanska romanja v Dravlje. Po zadnji maši peš poromajo še do debelega znamenja ob Celovški cesti, ki je postavljeno v spomin mnogih žrtev kuge nad njihovim grobom. 

Že dolga leta  draveljsko turistično društvo romarjem pripravlja okrepčilo – ocvrte miške, kavico in sok. Zato je treba že dan prej pripraviti zadosti mase za miške, na Rokovo pa zelo zgodaj vstati in postaviti šotor in ostalo opremo.  Tako se po vsaki maši romarji še nekaj časa družijo in poklepetajo. Največ – predvsem mladih – jih navadno pride iz sosednje župnije Koseze, kjer imajo otroci v tem času počitniški oratorij. Ti zagotovo priromajo peš.

Hits: 34