Prva nedelja po sv. Roku (16.avgust) je Rokova nedelja. Na ta dan Turistično društvo Dravlje ob pomoči četrtne skupnosti in župnije Dravlje prireja tradicionalno prireditev Rokov sejem, na katerem se predstavijo številni obrtniki, umetniki, obdelovalci lesa, gline, slame, pridelovalci vrtnin, medu, vina, sira, olja, sladoleda, volnenih izdelkov …, popoldne pa je kulturni program (po bučnem začetku z zavijanjem gasilskih siren in godbo). Sledi kuharska delavnica za mlade, srečolov in še kaj. In seveda ves dan s polno paro dela kuhinja s ponudbo hrane in pijače. Pri postavljanju prireditvenega prostora in pospravljanju po koncu sejma nam že nekaj let prizadevno pomagajo draveljski animatorji. V tednu po Rokovi nedelji prirejajo oratorij (delavnico) za otroke, mi pa jim posodimo par šotorov.
Že dolgo pred prireditvijo je bilo treba organizirati glasbenike, razstavljalce domače obrti, prijaviti prireditev, pripraviti program, pridobiti dobitke za srečolov in jih oštevilčiti, naročiti oder za glasbenike, mobilne sanitarije in še kup drugih obveznosti, da bi sejem gladko potekal. V tednu pred sejmom pa se je napetost vsak dan stopnjevala: nabava hrane, pijače, plina, kozarcev, prtičkov, pribora, … bolje, da več ne naštevam, saj me že misel na vse podrobnosti začne nervirati. V soboto smo že zjutraj poskrbeli, da se sprazni parkirišče, na katerem je prireditveni prostor. Popoldne pa težja fizična dela: postavitev šotorov, miz in klopi. Tu so nam bili res v veliko pomoč mladi animatorji. V šotore smo obesili luči in postavili avto-hladilnik, da se je v njem hladila hrana in pijača. Naš mesar Robi nam hladilnik že vsa leta brezplačno posoja za Rokov sejem.
Tone se je pri vsem tem razdajal za skupnost, od jutra do večera je vsak dan komuniciral in garal. A dobro voljo je ohranil do konca.
V nedeljo smo letošnjo začeli ob pol šestih zjutraj s postavljanjem kuhinjskih naprav in električnih kablov. Med tem so že začeli prihajati razstavljalci. Ob 10h smo kuhinjo tudi preizkusili (mmm, kako dobra je pečena soška postrv), pred poldnevom je kuhinja že polno delovala. Okrog 14h je svoje naprave vključil ansambel Dolomiti in ob glasbi smo pričakali slovesen (in bučen) začetek kulturnega programa.
Ob 15h je od gasilskega doma slovesno prikorakala godba Pihalnega orkestra Lubljana v spremstvu gasilcev, vmes so se oglašale tudi gasilske sirene. Po prihodu so draveljski prostovoljni gasilci prikazali tri vaje: člani so napadli požar na strehi, mladinci so hitro napeljli cevi, najmlajši pa so z ročno brizgalno špricali v cilj. Bilo je vroče in fantje pod čeladami so bili čisto premočeni od potu. Predstavili so tudi novega predsednika PGD Dravlje Blaža Birso in poveljnika Martina Gruma.
Pihalni orkester nam je več kot pol ure igral popularno glasbo. Godbeniki so sedeli v senci šotora, le dirigent je bil ves čas na vročem soncu.
Vse popoldne so nas zabavali Dolomiti, najmlajše je animiral Bilko – Stane Ivanov, poslušali smo tudi deklamacijo o starem Draveljcu pritrkovalcu Pavletu.
Srečolov je bil okrog 17h že razprodan.
Mojca Koman je spet vodila kuharsko delavnico. Okoli nje se je kar trlo mladine, tudi kakšna starejša oseba je bila vmes, da bi se naučili delati kobariške štruklje. Spodaj objavljam njen recept. Pri tem smo imeli težave z elektriko, ker so kuhalniki skurili varovalko, zato so štruklje skuhali na plinskem kuhalniku. In so bili prav tako odlični. Razdelili so jih med prisotne za prostovoljne prispevke. Turistično društvo bo izkupičku dodalo enako vsoto in vse skupaj nakazalo za poplavljence. Poleg tisoč evrov, ki smo jih že nakazali.
Po maši (ob 19h) v Rokovi cerkvici so Dolomiti igrali še dolgo v noč, nekatere so zasrbele pete in so plesali. Tudi kuhinja je delala, a ob 22h smo sejem zaprli.
Proti koncu prireditve so spet prišli na pomoč mladi. Šotore zares obvladajo v nulo. Odpeljali in pospravili smo kakih sto miz in klopi in vse kuhinjske naprave. Končali smo blizu polnoči. V ponedeljek zjutraj pa še tisto, česar v temi nismo mogli pospraviti. Šele nato smo si lahko oddahnili in si odpočili.
Božo je imel v petek pred sejmom operacijo oči ni smel delati. Od tega je bil ves živčen. Ne zaradi operacije, ampak zato, ker mu nismo pustili delati. Vendar smo ga vseeno hudo potrebovali že zato, da je povedal, kje je kaj in kako se kaj naredi. Božo, hvala za tvoj trud.
Veliko slik si lahko ogledate tudi na spletni strani draveljske župnije, fotkal je kolega Tomaž Celarec, saj sem imel jaz veliko drugega dela.
Tule objavljam recept Mojce Koman za kobariške štruklje, ki so jih kuhali v kuharski delavnici:
Kobariški štruklji
Za 45 štrukeljčkov
za testo:
700 g pšenične moke
pol žličke soli
6 dl vrele vode
za nadev:
250 g mletih orehov
približno 1 dl vrelega mleka
150 g rozin
200 g sladkorja
200 g krušnih drobtin
2 žlici raztopljenega masla
eko limonova lupinica
2 žlici ruma
in še
maslo, med in cimet za postrežbo
• Moko s soljo v posodi poparimo s slanim kropom. Najprej mešamo s kuhalnico, nato pa nežno pregnetemo z rokami in oblikujemo debel svaljek, ki se ohlaja, medtem ko pripravljamo nadev. vseeno pokrijemo, da se ne izsuši.
Za nadev v posodo stresemo mlete orehe, jih poparimo z mlekom in krepko premešamo. Dodamo drobtine, maslo, sladkor, rozine, rum, limonino lupinico in vse skupaj premešamo. Pustimo 5 minut, da se drobtine napijejo in se nadev poveže. Po potrebi prilijemo mleko ali rum, če se vseeno preveč drobi, vendar nadev mora biti precej gost, ki se lepo zlepi skupaj v obliko mini klobasice/čevapčiča. Nekateri ves nadev že vnaprej oblikujejo v to obliko, da je takoj na voljo.
• Testo razdelimo na 45 enako velikih kosov. Štrukeljček oblikujemo tako, da kos testa s prsti raztegnemo, pri tem sploščimo, vendar pazimo, da zgornje strani testa ne pomokamo; če je testo ravno prav zgneteno, moka niti na spodnjem delu ni potrebna. Na košček testa zdaj položimo oblikovan nadev, testo z obeh strani prepognemo preko nadeva in robova nad nadevom spojimo ter tako stisnemo skupaj v polkrog.
• Tako pripravljen štrukeljček položimo na delovno površino in s pomokanim prstom na sredino z vrha navzdol naredimo jamico oziroma vanj nežno vtisnemo svoj prstni odtis, ki je zaščitni znak kobariških štrukljev. Štrukeljček položimo na pomokan prtič ali na pekač obložen s peki papirjem, da dokončamo še ostale.
• Kuhamo jih približno 5 minut v slanem kropu (zamrznjene nekaj minut dlje), vendar voda v loncu ne sme vreti preveč, le rahlo. Tudi mešamo ne, le nalahno stresamo posodo, na začetku le privzdignemo z dna posode, da se ne zalepijo na dno. Ko priplavajo na površje, so kuhani. Kuhane poberemo na servirni krožnik in zabelimo z mešanico raztopljenega masla in medu. Potresemo še s cimetom.
Views: 122
