O Dravljah
DRAVLJE ležijo 4 km SZ od centra Ljubljane v smeri proti Gorenjski. Skozi Dravlje pelje zahodna obvoznica, pod Pržanskim hribom pa je tunel, ki gorenjsko avtocesto priključi na obvoznico.
Četrtna skupnost Dravlje, kot del Ljubljane, ima sodobno prometno in komunalno ureditev, razvita je storitvena, obrtniška, industrijska dejavnost ter trgovina. Na prostoru od Podutika do Stegen živi kakih 16.000 prebivalcev. V kraju sta dve osnovni šoli, več vzgojno varstvenih zavodov in kar štiri cerkve: stara cerkev Sv. Roka in cerkev Kristusovega učlovečenja spadata pod župnijo Dravlje, nova cerkev Svetega rešnjega telesa in cerkvica v Dolnicah pa pod župnijo Podutik. Na zahodni strani se vzpenja Polhograjsko hribovje in na njenem pobočju priljubljena izletniška točka Toško čelo, visoka 560 m. Pod vrhom so lovci lovske družine Toško čelo leta 1956 zgradili svoj dom. Utrujen sprehajalec ali kolesar se lahko okrepča v lovskem domu ali pa v gostišču »Pri Bitencu«. Z vrha se izletniku odpre lep razgled.
Malo zgodovine
Dravlje so nekdaj veljale za prvo vas na Gorenjskem in še danes ujame uho pri starejših prebivalcih nekatere posebnosti gorenjskega narečja. Pravijo, da izhaja ime iz besede ‘drevje’ oz. ‘drevlje’, saj je bila nekoč draveljska gmajna zelo razširjena. Vas Dravlje je bilo staro kmečko naselje s še danes delno ohranjenim najstarejšim jedrom.
Na ozemlju današnjih Dravelj so prebivali že stari Rimljani, kasneje Goti (Mestni muzej Ljubljana hrani nakit in dele noše Vzhodne Gotinje iz 6. stoletja). Odtod Gotska ulica. Tudi Turki so vedeli za Dravlje, saj so jih kar dvakrat požgali. Huda nadloga je bila kuga v 16. in 17. stoletju. Najhuje je bilo leta 1644, o čemer piše Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske med drugim:
» Ko je l. 1644 bila v tej vasi, v Dravljah, kuga in je v 14 dneh nad sto ljudi padlo v grob, so se zaobljubili ljubljanski gospodje in draveljska soseska, da bodo sezidali cerkev sv. Roku. Kuga je takoj prenehala, tako da ni niti en človek več za to boleznijo umrl. Zidanje so še v istem letu začeli. Tu se vsako leto zberejo na dan sv. Roka cehi in bratovščine mesta Ljubljana…
Nadalje Valvasor omenja tudi znamenito zahvalno procesijo k sv. Roku, ki je bila leta 1683: ‘Procesija je šla od stolnice sv. Nikolaja do omenjene cerkvice sv. Roka v Dravljah, pol milje nad Ljubljano. Udeležila se jo je vsa duhovščina, slavno deželno oblastvo, najimenitnejše plemstvo obojega spola v zelo velikem številu, deželno in drugo uradništvo, velika množica meščanov in prebivalcev ter vsi cehi s svojimi banderi; bilo jih je nekaj tisoč v veliki nenavadni pobožnosti in vsi so šli peš.’ ‘Debelo’ znamenje ob Celovški cesti opozarja na množični grob žrtev kuge iz 17. stoletja.
Views: 1316