V soboto, 24. septembra 2022 smo se z avtobusom odpravili na ekskurzijo v Belo krajino. Kljub ne posebno obetavni vremenski napovedi smo imeli lep dan brez dežja.
Vodič Venč in že upokojeni šofer Jože sta nas peljala skozi Muljavo in nato ob Krki najprej do Žužemberka. Venč je bil poln podatkov o krajih, skozi katere smo se peljali, o njihovi zgodovini in znamenitostih. Na Dvoru pri Žužemberku je bila v 19. stoletju velika železarna in livarna. ki je poleg ndustrijskih izdelkov ulivala tudi umetniške in dekorativne predmete. Njihov izdelek je tudi nekdanji 45-metrski Mrtvaški most v Ljubljani, ki danes po že tretji prestavitvi premošča Ljubljanico na Prulah.
Po prečenju Gorjancev smo se izven programa na kratko ustavili v Črnomlju in si v cerkvi sv. Petra ogledali mozaike p. Marka Rupnika, izdelava Centra Aletti iz Rima. Pater Marko je med študijem nekaj časa živel tudi v Dravljah.
Med potjo v krajinski park Lahinja smo skozi okna avtobusa preverili, če v gostilni Samarin za nas že pečejo odojka na ražnju.
V vasici Pusti Gradec smo veliko izvedeli o krajinskem parku Lahinja, o tamkajšnjem rastlinstvu in živalstvu ter o tamkajšnji zgodovini in celo o prazgodovini. Na okljuku (meandru) reke Lahinje je nekoč stal majhen grad, ki je ovekovečen še v Valvazorjevi Slavi vojvodine Kranjske, danes za njim ostaja le nekaj kamenja. Na gričku sredi okljuka stoji stara cerkvica vseh svetnikov, obdana s še vedno aktivnim pokopališčem.
Na Klepčevi domačiji nam je domačin pokazal vrsto izkopanih predmetov iz mlajše kamene dobe, ki jih je sam našel. Našel je tudi zlatnik s podobo Matije Korvina – našega kralja Matjaža. Ogledali smo si tudi star enorezni gater (žago) na vodni pogon in še vedno delujoči mlin. Posebnost tega mlina je, da mlinskih koles ni videti, ker so znotraj stavbe.
V gostilni Samarin v Črnomlju so nas pogostili z belokranjskim kosilom. Ob pomanjkanju strežnega osebja nas je v gostilni presenetil atraktiven robot z mačjim obrazom na ekranu, ki je prinašal naročeno do miz in odnašal pribor in posodo nazaj v kuhinjo. Robot pride do mize, med potjo se zna ustaviti, se ogniti ali počakati na prost prehod in pri mizi tudi pozdraviti goste. Kasira pa ne.
Nameravali smo še v Podzemelj ob reki Kolpi, a obisk zaradi poplav in blata ni bil varen. Smo se pa sprehodili po Metliki, ki je med drugimm znana po najstarejši požarni brambi na slovenskem iz 1869 in gasilskem muzeju.
Nedaleč od Metlike smo se v vinotoču Vina Pečarič ustavili na degustaciji njihovih vin. Kako lepo znajo vinarji predstavljati svoja vina!
Nekaj ilustracij z ekskurzije v Belo krajino
Views: 63