Avtor: Jože Strajnar

Letošnje Rokovo romanje in Rokova nedelja z Rokovim sejmom sta letos sovpadla na isti dan. Ker je večina članov že v zelo zrelih letih 70+ je bila priprava in izvedba tega skupnega dogodka za nas zelo naporna. Odločili pa smo se, da sejem zaključimo bolj zgodaj, ob 19h, da lažje še za dne pospravimo vso opremo. Zadnja dolgotrajna vročina pa je bila še dodatni pritisk. A nam je uspelo!

Tone od skrbi pri organizaciji kakih 14 dni ni mogel normalno spati. Ko pa je bilo treba poprijeti za delo, smo kar hitro sestavili ekipe za posamezna opravila. Ženski spol bolj za kuhinjska in strežna opravila, moški pa za tehnična in bolj težaška dela. Tudi ekipa za srečolov je imela zadnjih 14 dni polne roke dela. V veliko pomoč nam je bil naš mesar Robi s hladilnimi napravami za hrano in pijačo. Janko je posodil stari traktor – mislim, da ima njegov Steyr vsaj toliko let kot Janko – da smo zvozili večino opreme iz naših in gasilskih skladišč.

Ker je Veliki šmaren državni praznik, so nam že v petek dostavili stojnice, kante za smeti in WC kabine. Na Veliki šmaren, to je dan pred sv. Rokom, je ženska ekipa za ocvrte miške z Jožetovo pomočjo zamesila osem hobokov mase za miške, saj se mora testo uležati. Tehnično/težaška ekipa je prav tako že dan pred dogodkom popoldne pri 35 stopinjah postavila šotore in pripravila kuhinjsko opremo. Zaščitili smo tudi prostor prireditve, da ga ne bi zaparkirali avtomobili. Skupina Rokovci pa je postavila oder za nedeljski nastop.

Na Rokovo nedeljo smo se moški zbrali že ob petih zjutraj, še v temi. Najprej smo pripravili pijačo za prihajajoče romarje in ženskam omogočili cvrenje mišk. Postavili smo kuhinjsko opremo, priključke za elektriko in vodo in še kup večjih in manjših opravkov. Tone je rekel, da je šel vsaj petnajstkrat peš v skladišče. Pa Božo tudi. Do popoldneva so neprestano iskali Toneta in Božota.

Ob 6h zjutraj so se začeli romarski shodi. Prvi so prišli Šentvidčani, nato Črnučani in ostali na vsako uro po ustaljenem razporedu. Po koncu vsake maše smo romarje povabili na zastonj miške, kavico in sok, da so se družili in poklepetali. Povabili smo jih tudi na ogled stojnic, kjer so sejmarji že zgodaj razstavili svoje izdelke. Medtem je prihajala že naslednja skupina romarjev. Malo pred poldnevom smo pogostitve romarjem zaključili. Vmes nas je obiskala tudi policijska patrulja, nekaj so spraševali Toneta, a niso sitnarili. Morda zato, ker je še pred trinajsto na našo prireditev v Dravlje prišel ljubljanski župan Zoran Jankovič.

Ob 13h so v sprevodu bučno prišli godbeniki Pihalnega orkestra Ljubljana skupaj z draveljskimi gasilci s tremi vozili. Gasilci so izvedli krajšo predstavo gasilske vaje na strehi cerkve pod poveljstvom Martina Gruma. Po njihovo: napad na požar. Pri več kot 30 stopinjah so vajo izvajali v težki opremi. Špricali pa niso, morda zaradi velikega pomanjkanja vode, saj je zaradi suše grozila celo zaustavitev jedrske elektrarne Krško. Šalim se. A v tisti vročini bi jim vodna prha gotovo prijala. Po gasilski vaji so nas godbeniki skoraj eno uro zabavali z vedno zelenimi melodijami domačih in tujih avtorjev. Eno pa so nam celo zapeli. Za njimi so nastopili mladi Rokovci, a oder so si žal postavili na sonce. Šele pozno popooldne jih je dosegla senca. Lepo so animirali tudi najmlajše, ti so na njihovo glasbo tudi plesali.

Naša kuhinja je delala s polno paro. Pri 35 stopinjah so dekleta pridno cvrle miške, fantovska ekipa za čevapčiče pa se je prav tako dodatno grela ob veliki ponvi. Kadar je bilo treba po zalogo v hladilni kamion, je bilo še najbolj osvežilno. Zaradi vročega sonca smo premaknili celo blagajno, da ne bi od vročine crknila. Goste krošnje lip so skoraj do 16h delale prijetno senco našim obiskovalcem. Ko je sonce posijalo na prizorišče, so si mize premaknili v senco ob robovih prizorišča.

Ob 19h se je začela v cerkvi večerna maša, zato je Rokovska glasba utihnila. Prenehali so tudi zaradi utrujenosti od nastopa v vročini. Kuhinjo smo zaprli, začeli smo s pospravljanjem. Šotori, kuhinjska oprema, mize, klopi, … Ko so Rokovci pospravili oder, so nam prišli pomagat našo opremo nalagat na traktor in zlagat v skladišče. Za zlaganje miz in klopi je največja avtoriteta Rado. Končali smo približno ob 22h. Utrujeni, prepoteni, a dobre volje in zadovoljni, da smo naredili nekaj dobrega za sokrajane.

Views: 11

Praznik smo letos praznovali v petek, 29. maja ob 16h popoldne. Spominsko slovesnost je organiziralo Športno društvo Dravlje. Nastopili so plesalci dveh plesnih skupin, dva ženska zbora in učenci dveh draveljskih osnovih šol. Slavostni govor je imela predsednica sveta četrtne skupnosti Tjaša Franko Peruzzi. Naše Turistično društvo je poskrbelo za pogostitev in osvežitev obiskovalcev ob druženju po slovesnosti.

Dan je bil zelo vroč, množica obiskovalcev, več kot 150 jih je bilo, in okrog 80 nastopajočih, je v veliki dvorani Četrtne skupnosti poleg kulturnega programa izkusila tudi savnanje. Po prireditvi je vročina že nekoliko popustila, na dvorišču pred Domom je bila že senca in družba se je kar dolgo zadržala, nekateri kar do teme.

Views: 80

Dravlje so velik del Ljubljane, na Rokovem sejmu v šali rečemo, da je Ljubljana predmestje Dravelj. Naša četrt je vedno dokaj urejena, a vedno se najdejo kupi odpadkov, ki kazijo našo urejenost. Tudi zato se vsako leto udeležimo pomladanske akcije za čisto Ljubljano. Verjamem, da naši krajani niso tisti, ki tu svinjajo.

Letos smo se odločili, da očistimo okolico draveljskega pokopališča in dostopne poti do njega, saj sem zahaja veliko ljudi tudi od drugod. Mestna komunala sicer skrbi za urejenest, a nemarneži nenehno odmetavajo odpadke, ki bi jih lahko mimogrede odvrgli v smetnjak. Odkar so ob Korenčanovi odstranili grmovje, so se pokazale še zanemarjene ruševine nekdanje, že desetletja zapuščene vrtnarije. Od Rokovega znamenja ob Celovški cesti do draveljske cerkve smo odvržene odpadke nabrali v črne plastične vreče. Pomagali smo tudi prostovoljcem, ki so bolj na veliko pospravljali odpadlo listje in veje ob poti do pokopališča. Njihovih odpadkov nismo basali v vreče, zanje je bila potrebna prikolica.

Views: 70

Na občnem zboru v mali dvorani četrtne skupnosti se nas je zbralo 44 članov. Standardni dnevni red je vodil Franc. Predsednik Franci je poročal o delovanju društva v preteklem letu in napovedal dejavnosti za letos. Mirka je poročala o ugotovitvah nadzornega odbora, Božo pa o stanju inventarja.

Razveseljivo je, da so se društvu priključili štirje novi člani.

9. februarja je naš član Franc Haner, olimpijec z olimpiade v Rimu 1960, praznoval 90 let. Zato smo mu po sestanku s kozarčkom v roki zapeli Kolkor’ kapljic.

Views: 85

Vsako leto na prireditev povabimo osebnosti, po možnosti naših krajanov, ki so družbeno in medijsko poznani, da nam predstavijo svoj pogled na Slovenijo, njeno zgodovino, samostojnost, vrednote, na kaj naj bomo ponosni, … Tudi tokrat smo pripravili okroglo mizo z gostoma gospo Marcelo Uršič in dr. Petrom Gregorčičem. Pogovor je moderiral mag. Sergej Valijev.

Kot se za slovesnost spodobi, sta Klara in Sara iz skupine Rokovci zapeli slovensko himno. Predsednico sveta Tjašo Franko Peruzzi je voditelj prireditve Jernej povabil, da je zbrano občinstvo nagovorila. Po njenem vzpodbudnem govoru se je začel kulturni del programa.
Moški pevski zbor župnije Preska je zapel narodno vzpodbudni pesmi Pobratimijo (Vinko Vodopivec) in Triglav (Jurij Flajšman). Za njimi so naši mladi Rokovci zaigrali Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Naj pripomnim, da je isti večer to pesem zapela množica v polni dvorani Stožice. Rokovci so izvedli še pesem Kjer lastovke gnezdijo, za tem pa še gostje iz Preske tri pesmi: Videl dežele sem tuje, Kje mamici bi rož nabral in adventno Duše željno so drhtele.

V debati ob okrogli mizi je Sergej najprej predstavil tisočletno zgodovino Slovencev – od prvih zapisanih slovenskih besed v brižinskih spomenikih do druge svetovne vojne. Slovenci so se obdržali na prepihu med tremi mogočnimi ljudstvi. In obstali. Nato so razmišljali o domoljubju, narodnih vrednotah in dialogu med vse bolj polariziranimi Slovenci. Polarizacija je predvsem politična, saj je slovenski narod ob slovenski pomladi v letih 1989 in 1990 pokazal neverjetno enotnost, na referendumu pred 35 leti so se skoraj vsi odločili za samostojnost in demokracijo. Stara politika pa je delala in še vedno dela težave pri uvajanju prave demokracije. Manjka pravega dialoga, da vsak lahko pove svoje mnenje in da ga nasprotnik posluša. In da druga politična opcija ni sovražnik, ampak nasprotnik. In da oblast dela za dobro vseh Slovencev, ne zgolj za svoje privržence.

Ob koncu se je predsednik TD Dravlje Franci Gabrovšek zahvalil vsem vabljenim gostom in krajanom, gostje so prejeli tudi simbolična darila. Vse skupaj je povabil k druženju ob kozarčku in ocvirkovki, Rokovci pa so nam zaigrali še nekaj slovenskih viž.

Na koncu prispevka (po fotografijah) je še par video posnetkov nastopajočih glasbenikov in pevcev.

Foto album:
Če miško postaviš na sliko, se pokaže opis. Če sliko klikneš, se slika poveča. V povečani sliki se s tipkama levo ali desno ali s klikom na puščico pomikaš med slikami

Moški pevski zbor župnike Preska:
Triglav – V gorenjsko oziram se skalnato stran (Jurij Flajšman)
Videl dežele sem tuje /Moja dežela (Gregor Strniša, B.Kovačič)

skupina Rokovci:
Slovenija, od kod lepote tvoje (Marjan Stare, Slavko Avsenik)
Kjer lasrovke gnezdijo (Ivan Sivec, Franc Mihelič)

Views: 230