Praznik smo letos praznovali v petek, 29. maja ob 16h popoldne. Spominsko slovesnost je organiziralo Športno društvo Dravlje. Nastopili so plesalci dveh plesnih skupin, dva ženska zbora in učenci dveh draveljskih osnovih šol. Slavostni govor je imela predsednica sveta četrtne skupnosti Tjaša Franko Peruzzi. Naše Turistično društvo je poskrbelo za pogostitev in osvežitev obiskovalcev ob druženju po slovesnosti.
Dan je bil zelo vroč, množica obiskovalcev, več kot 150 jih je bilo, in okrog 80 nastopajočih, je v veliki dvorani Četrtne skupnosti poleg kulturnega programa izkusila tudi savnanje. Po prireditvi je vročina že nekoliko popustila, na dvorišču pred Domom je bila že senca in družba se je kar dolgo zadržala, nekateri kar do teme.
Dravlje so velik del Ljubljane, na Rokovem sejmu v šali rečemo, da je Ljubljana predmestje Dravelj. Naša četrt je vedno dokaj urejena, a vedno se najdejo kupi odpadkov, ki kazijo našo urejenost. Tudi zato se vsako leto udeležimo pomladanske akcije za čisto Ljubljano. Verjamem, da naši krajani niso tisti, ki tu svinjajo.
Letos smo se odločili, da očistimo okolico draveljskega pokopališča in dostopne poti do njega, saj sem zahaja veliko ljudi tudi od drugod. Mestna komunala sicer skrbi za urejenest, a nemarneži nenehno odmetavajo odpadke, ki bi jih lahko mimogrede odvrgli v smetnjak. Odkar so ob Korenčanovi odstranili grmovje, so se pokazale še zanemarjene ruševine nekdanje, že desetletja zapuščene vrtnarije. Od Rokovega znamenja ob Celovški cesti do draveljske cerkve smo odvržene odpadke nabrali v črne plastične vreče. Pomagali smo tudi prostovoljcem, ki so bolj na veliko pospravljali odpadlo listje in veje ob poti do pokopališča. Njihovih odpadkov nismo basali v vreče, zanje je bila potrebna prikolica.
Na občnem zboru v mali dvorani četrtne skupnosti se nas je zbralo 44 članov. Standardni dnevni red je vodil Franc. Predsednik Franci je poročal o delovanju društva v preteklem letu in napovedal dejavnosti za letos. Mirka je poročala o ugotovitvah nadzornega odbora, Božo pa o stanju inventarja.
Razveseljivo je, da so se društvu priključili štirje novi člani.
9. februarja je naš član Franc Haner, olimpijec z olimpiade v Rimu 1960, praznoval 90 let. Zato smo mu po sestanku s kozarčkom v roki zapeli Kolkor’ kapljic.
Vsako leto na prireditev povabimo osebnosti, po možnosti naših krajanov, ki so družbeno in medijsko poznani, da nam predstavijo svoj pogled na Slovenijo, njeno zgodovino, samostojnost, vrednote, na kaj naj bomo ponosni, … Tudi tokrat smo pripravili okroglo mizo z gostoma gospo Marcelo Uršič in dr. Petrom Gregorčičem. Pogovor je moderiral mag. Sergej Valijev.
Kot se za slovesnost spodobi, sta Klara in Sara iz skupine Rokovci zapeli slovensko himno. Predsednico sveta Tjašo Franko Peruzzi je voditelj prireditve Jernej povabil, da je zbrano občinstvo nagovorila. Po njenem vzpodbudnem govoru se je začel kulturni del programa. Moški pevski zbor župnije Preska je zapel narodno vzpodbudni pesmi Pobratimijo (Vinko Vodopivec) in Triglav (Jurij Flajšman). Za njimi so naši mladi Rokovci zaigrali Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Naj pripomnim, da je isti večer to pesem zapela množica v polni dvorani Stožice. Rokovci so izvedli še pesem Kjer lastovke gnezdijo, za tem pa še gostje iz Preske tri pesmi: Videl dežele sem tuje, Kje mamici bi rož nabral in adventno Duše željno so drhtele.
V debati ob okrogli mizi je Sergej najprej predstavil tisočletno zgodovino Slovencev – od prvih zapisanih slovenskih besed v brižinskih spomenikih do druge svetovne vojne. Slovenci so se obdržali na prepihu med tremi mogočnimi ljudstvi. In obstali. Nato so razmišljali o domoljubju, narodnih vrednotah in dialogu med vse bolj polariziranimi Slovenci. Polarizacija je predvsem politična, saj je slovenski narod ob slovenski pomladi v letih 1989 in 1990 pokazal neverjetno enotnost, na referendumu pred 35 leti so se skoraj vsi odločili za samostojnost in demokracijo. Stara politika pa je delala in še vedno dela težave pri uvajanju prave demokracije. Manjka pravega dialoga, da vsak lahko pove svoje mnenje in da ga nasprotnik posluša. In da druga politična opcija ni sovražnik, ampak nasprotnik. In da oblast dela za dobro vseh Slovencev, ne zgolj za svoje privržence.
Ob koncu se je predsednik TD Dravlje Franci Gabrovšek zahvalil vsem vabljenim gostom in krajanom, gostje so prejeli tudi simbolična darila. Vse skupaj je povabil k druženju ob kozarčku in ocvirkovki, Rokovci pa so nam zaigrali še nekaj slovenskih viž.
Na koncu prispevka (po fotografijah) je še par video posnetkov nastopajočih glasbenikov in pevcev.
Foto album: Če miško postaviš na sliko, se pokaže opis. Če sliko klikneš, se slika poveča. V povečani sliki se s tipkama levo ali desno ali s klikom na puščico pomikaš med slikami
Moški pevski zbor župnike Preska: Triglav – V gorenjsko oziram se skalnato stran (Jurij Flajšman) Videl dežele sem tuje /Moja dežela (Gregor Strniša, B.Kovačič)
Osrednja osebnost tega praznika je sv. Nikolaj, škof in dobrotnik iz Mire v Mali Aziji, današnja Turčija, iz 4. stoletja. Vendar njegovo telo ne počiva v Miri, ker so ga italijanski mornarji leta 1087 ukradli in odpeljali v Bari, južna Italija. Njegov god praznujemo 6. decembra. Miklavževanje je stara tradicija obdarovanja otrok, ki se praznuje na predvečer njegovega godu. Od medijskih treh decemberskih dobrih mož je resničen samo Miklavž. Slovenci smo Nikolaju v stoletjih ime iz grškega Nikolaos (zmaga ljudstva) ponašili v lažje izgovorljivo ime Miklavž. Božiček je v Ameriki sintetiziran lik iz sredine 19. stoletja iz angleškega in nizozemskega praznovanja Božiča ter starih skandinavskih poganskih običajev. Na saneh, ki jih vlečejo jelenčki, se s severnega tečaja z darili pripelje na Božični večer. Leta 1931 so ga še skomercializirali, pravzaprav kokakolizirali v reklamo za Coca-Colo. Dedek Mraz pa je Božiček, ki se je vpisal v partijo. Sovjetski komunisti so Božičku odstranili vse verske lastnosti, mu nadeli kožuh in polhovko ter ga proglasili za otroškega dobrotnika. Ki seveda ni dober na Božič, ampak na Novo leto. K nam je bil uvožen skupaj s komunizmom po 2. svetovni vojni. Spremenili so mu tudi stanovanje, saj slovenski Dedek Mraz ne stanuje na severnem tečaju, ampk pod Triglavom. Kljub propadu komunizma pred več kot 30 leti, v državnih ustanovah in podjetjih še vedno praznujejo partijskega Dedka Mraza.
V Ljubljani od leta 1996 Lutkovno gledališče Ljubljana na 5. december organizira Miklavžev sprevod. Od 2001 sprevod soorganizira Turizem Ljubljana in drugi partnerji. Miklavž se pripelje z Gradu z vzpenjačo in nato s spremstvom nadaljuje pot po mestu.
Na Miklavžev večer vsako leto prihaja v draveljsko cerkev velika množica otrok in njihovih staršev. Nekateri pridejo v cerkev le na Miklavževo. Animatorji vsakič pripravijo kratko dramsko igrico, ki navadno predstavlja otroško obliko boja med dobrim in zlim in kjer dobro seveda zmaga. S pesmijo Sveti Miklavž nato vsi prisotni prikličejo Miklavža. Med prihodom sv. Miklavža najprej pridivjajo parkeljni, ki jih Miklavž v spremstvu angelčkov prežene. Miklavž nagovori otroke, bolj korajžni mu tudi kaj povejo ali zapojejo, angelčki pa Miklavžu pomagajo razdeliti simbolična darila.
Na Rokovem trgu že pred dogajanjem v cerkvi člani Turističnega društva Dravlje zakurimo ogenj za pečen krompir in pajani kruh. Božo skuha po svojem receptu kuhano vino in čaj. Ko po prireditvi množica pride iz cerkve, se lahko pogreje s toplo pijačo in vročim krompirjem, pa tudi kar ob ognju. Tako se krajani družijo še kako uro ali več.
Foto album: Če miško postaviš na sliko, se pokaže opis. Če sliko klikneš, se slika poveča. V povečani sliki se s tipkama levo ali desno ali s klikom na puščico pomikaš med slikami
