Na sprejem svetega Miklavža so se otroci pripravljali skoraj ves mesec. Vsaj nekaj časa so bili ‘pridni’, veliko jih je ponovno začelo verjeti v njegov obstoj. Za vsak slučaj, da bi le prinesel darila. Mladi iz draveljske župnije so pripravili tudi zabavno igrico o obolelem Miklavžu, ki na svoj god zaradi bolezni ne bo mogel na zemljo. Uprizorili so jo v nabito polni novi cerkvi. Miklavž je prišel v spremstvu cele jate krilatcev. Parkeljni niso bili hudi, noben otrok ni zajokal zaradi njih in še Milavž jih je zelo hitro nagnal. Posnetek igrice si lahko ogledate tule.
Mi – Turistično društvo Dravlje, smo se na Miklavža pripravili drugače, bolj ‘turistično’. Na trgu pred draveljsko cerkvijo smo tradicionalno pekli krompir v žerjavici. Kuriti je bilo treba več ur, da smo pripravili dovolj žerjavice za za tri velike vreče krompirja. Skuhali smo tudi veliko čaja in kuhanega vina, odrezala so se tudi naša ‘dekleta’, ki so nalupila česna in z zaseko namazala nekaj sto kosov kruha. Obiskovalcev se je kar trlo. Ker ni bilo hudo mraz in je bilo vreme suho, so se kar dolgo družili na osvetljenem Rokovem trgu. Ne samo domačini, prišli so tudi od drugod, saj se o našem miklavževanju s pečenim kromprirjem govori po vsej Ljubljani in tudi šire.
Tule objavljam le fotografije naših aktivnosti ob miklavževanju, več si lahko ogledate na spletni strani draveljske župnije.
Miklavž je nadaljeval še v Malem domu
Preden ga namažejo z zaseko, je treba kruh malo popeči
Na jesensko ekskurzijo smo se letos odpravili na slovensko obalo. Da vidimo, kako ‘to delajo drugi’. Ko smo se o ekskurziji še dogovarjali, je bilo lepo vreme, v času ekskurzije pa dež in poplave po vsej Sloveniji, ob visoki plimi je morje zalilo obalna mesta in soline … Vendar smo imeli srečo, ves dan ni prav nič deževalo. Tudi krajinski park Strunjan in staro mesto Piran smo obiskali po suhem.
Turistično društvo Solinar Strunjan letos že devetnajstič prireja praznik kakijev. Prireditev poteka v krajinskem parku Strunjan, kjer postavijo velik šotor, v njem pa lokalni pridelovalci ponujajo kakije in cel kup različnih jedi s kakijem, celo kakijev sladoled. Seveda pa tudi brez vina ne gre, hribčki okoli Strunjana so polni vinogradov. Na voljo so tudi izdelki domače obrti. Prireditev traja kar tri dni, poleg prodaje kakijev imajo še vrsto spremljevalnih in kulturnih dogodkov – kot mi v Dravljah na Rokovem sejmu. Nastopajo okoliške kulturne skupine in glasbeniki, prirejajo delavnice za otroke in odrasle, voden ogled solin, v nedeljo dopoldne v velikem šotoru domači župnik celo daruje sveto mašo. Obiskovalci praznika kakijev se tudi vzpnejo do znane Marijine cerkve in velikekga križa nad Strunjanom. Do strunjanske avtobusne postaje pa vozi zastonjski turistični vlakec.
V Piranu smo se ustavili na Tartinijevem trgu, kjer nam je vodnik Izak (po novem se več ne reče vodič) iz turistične agencije Lokaturist povedal nekaj o zgodovini Pirana. Zelo nazorno smo zgodovino Pirana doživeli v Mediadom Pyranhi, novem virtualnem muzeju. V pritličju imajo vrsto interaktivnih monitorjev, kjer smo si ogledali različne dele piranske zgodovine. V nadstropju pa so nam v kinu piransko zgodovino prikazali animirano v 3D tehniki.
10 km nad Koprom smo v Marezigah preizkusili vinsko fontano Vina Koper. Fontana stoji na čudoviti razgledni točki nad Koprom, a zaradi pozne ure ni bilo kaj dosti videti. Ponujali so dve vrsti svojega vina (malvazijo in refošk) in še refošk domačega pridelovalca. Za 8€ dobiš dokaj velik kozarec, vrečko in tri žetone za po en deci pijače. Naši so natakali pretežno domači refošk, ne veletrgovčevega. Glede na velikost kozarca je pipa strašno hitro nehala teči. Nekaj posebnega pač, a za tak denar bi v Strunjanu dobili 3 litre vina.
Na turistični kmetiji Štok smo se okrepčali s ‘kočerjo’, obiskal pa nas je tudi sveti Martin s pomočnikom Lojzetom. Blagoslovila sta mošt, da je postal vino in mi smo ga z veseljem poskusili.
pred Gustlnom avtobus ne more ustaviti
zato smo nanj počakali pred sv. Rokom
v Senožečah smo si privoščili bobiče
ne z divjačino, pač pa s klobaso
odkar je stekla avtocesta, je obisk Senožeč strašno upadel
ampak bobiče imajo vseeno dobre
na steni visi volčji kožuh
Strunjan. Izak razlaga zgodovino kraja in kaj vse se da tu videti
Letošnja letina je pol manjša od lanske. Fotka je od lani.
Dobimo se ob 14h!
v tem šotoru je glavno dogajanje praznika kakijev
kakiji, kakiji, kakiji …
vrsta jedi in slaščic iz kakijev
pogled proti piranskemu klifu s sv. Jurijem
izredna plima je pustila posledice tudi na strunjanskih solinah
solinarski voziček
tudi mi smo nakupili nekaj gajbic
Piran, Tartinijev trg
krilati lev sv. Marka na stebru za zastave
Giuseppe Tartini pred mestno hišo
mestna hiša je sedež piranske občine
beneški krilati lev sv. Marka na mestni hiši
stolnica sv. Jurija nad Piranom
v Mediadom Pyrhani
knjiga vtisov
eden od monitorjev s piransko zgodovino
Giuseppe Tartini – violinist, skladatelj, dirigent, učitelj glasbe …
tu prikazujejo 3D film o zgodovini Pirana
brez posebnih 3D očal vidiš dvojno sliko
projekcija Tartinija na umetno meglo
par ur prej je bil ta del mandrača poplavljen
Marezige – levo je vinska fontana (podnevi)
mi smo prišli v Marezige že skoraj v temi
zanimiva skulptura iz stiskalnice in vodnih curkov
pipa z refoškom na fontani
en deci je kar premalo za tolikšen kozarec (in tolikšnega dedca)
večerni pogled proti Kopru
sonce je že za obzorjem
‘kočerja’ na turistični kmetiji Štok
kočerja je novejši izraz za pozno kosilo
slikati je treba pred jedjo, saj z mastnimi prsti ne bi mogel
po večerji zavrte se …
… ko je bil že pozen mrak …
… rajajo da vse se trese …
… rega erega rega kvak
Sv. Martin je prišel blagoslovit mošt, da postane vino. Pomaga mu ‘škof Lojze’.
Marija in Marko sta poskusila novo vino. Marija je navdušena
sv. Martin je tudi vodil petje priložnostnih pesmi
