Mesec: december 2023

Praznik sicer praznujemo 26. decembra, vendar so takrat že Božični in novoletni prazniki, takrat bi težko dobili nastopajoče in tudi občinstva bi ne bilo prav dosti. Letos smo praznovali v nedeljo, 17. decembra. Angelca je uskladila nastope treh krajevnih osnovnih šol, pripravila program in izdelala priročno zgibanko s sporedom. Prireditev je vodila njena vnukinja Petja, slovesnost pa je obiskalo preko dvesto krajanov.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Turističnega društva Dravlje Francija je zadonela slovenska himna iz ust sorških orgličarjev – KUD Oton Župančič Sora.
Slavnostni govor je imela predsednica odbora naše četrtne skupnosti Tjaša Franko Peruzzi, nato se je začel kulturni program, posvečen prazniku, a tudi prihajajočemu Božiču in Novemu letu.

Začeli so člani gledališkega krožka OŠ Miško Kranjec s kratko predstavo o dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je v začetku izgledala kot nepoznavanje, celo ignoranco današnjega praznovanja. V naslednjih minutah se je predstava razvila v spoznavanje zgodovine in pomena tega dne za Slovenijo in Slovence, zlasti za mladino.
Sledile so recitacije osnovnošolcev OŠ Dravlje, nato spet orgličarji. Ansambel ustnih harmonik je bil nekakšen fil rouge skozi celo proslavo.
Petja je hudomušno povedala, da tisto, kar so nekoč otroci večinoma dobili za birmo, imenujemo orglice. Podobni in običajno večji instrumenti za koncert pa se imenujejo ustne harmonike.

Ljubki so bili mali bosonogi plesalci folklorne skupine OŠ Miška Kranjca, ki so izvedli venček ljudskih plesov. Njihove bose noge so žal videli le gledalci iz prvih vrst.
Devetošolci OŠ Montessori so sestavili kar mali orkester s pihali in trobili in z dvema pianistkama (triročno) izvedli dve skladbi s petjem.
Učenci OŠ Dravlje so izvedli še avstrijsko ljudsko pesem Wahre Freunschaft v nemščini in slovenskem prevodu in še eno recitacijo.
Dve pesmi so zapeli še mladinco OŠ Miška Kranjca, slovesnost pa so zaključili orgličarji iz Sore z neuradno himno ansambla – skladbo Moje orglice.

Na koncu je predsednik našega društva vse prisotne povabil še na druženje ob standardni ocvirkovci in pijači. Sam sem imel veliko dela s pospravljanjem ozvočenja, slik o druženju zato nimam. Še svoj kos ocvirkovce sem komaj še dobil. A še boljši od ocvirkove pogače so bili ostanki – ocvirki, ki so popadli na dno škatel.

Views: 105

Views: 47

Na Miklavžev večer smo tako kot vsako leto pripravili atraktivno postrežbo za obiskovalce miklavževanja v Dravljah. Tone in Božo sta več dni prej pripravljala vse potrebno za gladek potek dogodkov po predstavi v cerkvi. Že v petkovo popoldne so se pri Tonetu pražili ocvirki, pa ne sami od sebe. V ogromni ponvi so Božo, Tone in Janez več ur mešali kakih 30 kg naseklajne slanine. Mešanje tolikšne mase izgleda bolj kot veslanje.
Pripraviti je bilo treba posode za kuhanje čaja in vina, podstavek za kurjenje ognja, kozarčke, nože, deske, nabaviti čaj, začimbe, limone, česen, … Ali bo vreme zdržalo? Dež je bil napovedan za vzhodni del Slovenije, bo že kako.
Dogovorili smo se, da s pripravo žerjavice in prostora za postrežbo začnemo v torek, 5. decembra ob 15:30. Nace je bil tam že pol ure prej (:-). Predsednik Franci je pripeljal paleto kvalitetnih lesnih odrezkov, ogenj je zagorel dve uri pred prireditvijo. Za peko tolikšne količine krompirja je treba pripraviti res veliko žerjavice. Otrokom, ki so prihajali v cerkev, je bil ogenj silno zanimiv.
Takrat pa je začelo padati. V cerkvi so parkeljni hoteli nagajati angelčkom in jim škoditi, a so uspešno nagajali nam zunaj in prinesli dež. Vremenarji pravijo, da vremenu ne moreš ukazovati. Ali pa je dež mislil, da so Dravlje na vzhodu. Pohiteli smo v skladišče in postavili šotor, da ni deževalo po kruhu in električnih loncih, pa tudi sami smo se imeli kam umakniti. Tako so naša dekleta – no ja, gospe – v miru nalupile česen in narezale kruh, Božo pa je skuhal čaj in kuhančka. Krompirju in žerjavici dež ni prišel do živega.

Ko je Miklavž v cerkvi razdelil darila, so se obiskovalci zgrnili na Rokov trg okoli našega šotora in okrog ognja. Bilo jih je toliko, da smo se bali, da bo vsega zmanjkalo. A bilo je dovolj za vse. Ko so se preoblekli, so prišli tudi parkeljni in angelčki, Miklavža pa nisem opazil. Ko se je trg čez kakšno uro spraznil, smo glavnino naših pripomočkov pospravili, šotor in dogorevajočo žerjavico pa je čez noč namakal dež. V sredo zjutraj smo vse pospravili v skladišče, šotorsko platno pa smo dali sušit pod streho.

Views: 87