Rokov sejem 2025

Petek 15. avgust – državni praznik Veliki šmaren
Sobota 16. avgust – Rokova romanja v Dravlje
Nedelja 17. avgust – Rokov sejem
Ponedeljek 18. avgust – pospravljanje po sejmu

Kar natrpano. Člani Turističnega društva Dravlje smo imeli obilo dela. Vsekakor pa je treba povedati, da smo nedeljsko sejemsko prireditev izvedli ob podpori Četrtne skupnosti Dravlje, Turizem Ljubljana in draveljske župnije.

Neznani fantje so ponoči čez Vodnikovo cesto spet obesili velik pipec, nekaj žab in šopkov cvetja, pokradenega z draveljskih vrtov. Gospodinje, ki so jim potrgali cvetje, so ponosne, saj to pomeni, da je njihovo cvetje lepo, vredno tega greha. Morda pa se lumpi zgolj norčujejo iz Draveljcev, da smo žabarji.
Ampak Turistično društvo Dravlje s tem res nima nič.

Mi smo že dan prej, na Rokovo popoldne, postavili velike šotore in naložili poln kamion gasilskih klopi in miz. PGD Dravlje, hvala vam za sodelovanje!

V nedeljo smo se zbrali ob 6h zjutraj, da postavimo še ostalo opremo za naše goste na sejmu. Razen Božota. On je prišel že ob 5h in napeljal kable za naše naprave. Vlado – zaenkrat še ni naš član – je pripeljal točilo Quick tap za izjemno hitro točenje piva. A brez težav skoraj nikoli ne gre. Kar nekaj časa nam je nagajala elektrika.

Razstavljalci so tudi že zgodaj prišli na sejem. Franc je skrbel, da se ne bi kdo drug pretihotapil na prireditveni prostor, da bi tam parkiral. Jani je odkazal razstavljalcem stojnice, kasneje jih je preko ozvočenja tudi predstavil. Stojnico Prostor življenja je postavila tudi domača župnija.

Ob 15h se je začel kulturni program. Najprej so se že od daleč najavili godbeniki Pihalnega orkestra Ljubljana in gasilci PGD Dravlje. Prvi so špilali, drugi so tulili s sirenami. V vročini so precej toplo oblečeni gasilci prikazali vajo reševanja poškodovancev izpod avtomobila. Vajo je odlično vodil in komentiral M. Grum. Nato so nam godbeniki skoraj uro igrali lahko glasbo, same evergreene. Občinstvo se je skrivalo v senci pod drevjem, orkester pod šotorom, dirigent Damjan pa je žal moral stati na vročem soncu.
H kulturnem programo sodi tudi animiranje najmlajših obiskovalcev, ki sta ga vodila Katja in Stane Ivanov – Bilko. Letos žal ni bilo kuharske delavnice za otroke, ker je bila Mojca na dopustu.

Posebej moramo pohvaliti novo ustanovljeni draveljski ansambel Rokovci. Sami so si postavili prizorišče, tokrat ne na Rokovem trgu, ampak za cerkvijo, da bi bili bolj v senci in bliže gostom pri mizah. Oder so si pokrili s šotorom zaradi sonca, a ta streha se je izkazala tudi v dežju.. Omogočili so nam tudi uporabo svojega ozvočenja za naše komentiranje ostalih dogodkov. Ko se je popoldne ulilo, so še vedno igrali in peli, navdušeni poslušalci pa so plesali kar z dežniki do noči. Njihov debi je odlično uspel. BRAVO Rokovci!

Ob naši stojnici s hrano in pijačo je bilo stalno polno ljudi. Tokrat pri pivu ni bilo nobene gneče, saj je quick tap v štirih sekundah natočil po dve pivi naenkrat. Ko je popoldne okoli 17h začelo deževati, se večina gostov ni razbežala, ampak so se malo bolj stisnili pod našimi velikimi šotori. Naša kuhinja delovala do večera. Pohvaljeni prav vsi sodelujoči člani. Posebej moram izpostaviti Toneta, ki je bil na rehabilitaciji v toplicah, a se je za Rokovo nedeljo pripeljal domov. Brez njega in Božota bi nam bilo težko.

Zvečer po koncu prireditve in naslednji dan je kot vedno še najbolj naporno. Utrujeni smo pomili in pospravili opremo in goro materiala naložili na kamion, nato pa zložili v skladišča.

Foto album:
Če miško postaviš na sliko, se pokaže opis. Če sliko klikneš, se slika poveča. V povečani sliki se s tipkama levo ali desno ali s klikom na puščico pomikaš med slikami

Views: 37

Romanje Ljubljančanov k sv. Roku 2025

Začelo se je s kugo leta 1644. Ljudje so se po pomoč zatekli k sv. Roku, mogočnemu zavetniku zoper kužne bolezni. Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske piše:
“Ko je leta 1644 v tej vasi, v Dravljah, razsajala kuga in je v štirinajstih dneh nad sto ljudi padlo v grob, so se zaobljubili ljubljanski gospodje in draveljska soseska, da bodo sezidali cerkev sv. Roku. Kuga je takoj prenehala, tako da niti en človek več za to boleznijo ni umrl. Zidanje so še v istem letu začeli.“
Takrat je v Dravljah živelo le kakih 250 prebivalcev.
Valvasor dokumentira tudi veličastno procesijo Ljubljančanov k sv. Roku leta 1683:
“Procesija je šla od stolnice sv. Nikolaja do omenjene cerkvice sv. Roka v Dravljah, pol milje nad Ljubljano. Udeležila se jo je vsa duhovščina, slavno deželno oblastvo, najimenitnejše plemstvo obojega spola v zelo velikem številu, deželno in drugo uradništvo, velika množica meščanov in prebivalcev ter vsi cehi s svojimi banderi; bilo jih je nekaj tisoč v veliki nenavadni pobožnosti in vsi so šli peš.”

Tradicionalne procesije so bile prekinjene večkrat: med letoma 1680–1682 zaradi kuge, 1761 jih je prepovedal Jožef II., nato so ponovno zaživela šele okoli 1888 ob izbruhu nalezljive bolezni, med prvo svetovno vojno pa so bile dokončno prekinjene.

V zadnjih letih se romanja ob godu sv. Roka 16. avgusta ponovno vračajo: romarji prihajajo iz ljubljanskih župnij (Šentvid, Ježica, Črnuče, Koseze, Podutik) in imajo svoje shode vsako uro od 6h do 10h. Po sv. maši ob 10h še poromajo pol kilometra do Rokovega znamenja ob Celovški cesti. Znamenje je postavljeno približno na mestu, kjer so pred 370 leti v množični grob pokopali žrtve kuge. Ima kar štiri imena: Rokovo, debelo, korarsko in kužno znamenje. Prvotno znamenje so postavili leta 1645, a so ga zaradi širitve Celovške ceste leta 1956 podrli. Kipe so shranili na zadnji zunanji steni cerkve sv. Roka. Ob 30 letnici fare v času župnikovanja p. Lojzeta Cvikla so znamenje ponovno pozidali malo dlje od Celovške in vanj postavili obnovljene kipe.

Člani Turističnega društva smo se na sprejem romarjev začeli pripravljati že dan prej, na Veliki Šmaren popoldne. Ženske so pripravile maso za ocvrte miške, tehnična ekipa pa je postavila šotor. Janez in Jože sta očistila in začinila kup soških postrvi za Rokov sejem.
Naslednji dan, na Rokovo, smo se zbrali že ob 5h zjutraj, še v temi, da smo pripravili mize, posode in ogenj za miške. Ob 6h so prišli prvi romarji iz Šentvida. Že ob pol sedmih sta nam fanta iz Ljubljanskih parkirišč in tržnic pripeljala stojnice za naslednji dan. Članice so začele s cvrenjem mišk in pripravo kave in pijače.
Novi župnik Egon je vsako skupino romarjev na začetko prijazno pozdravil, po obredu pa smo jih mi povabili na miške, kavico, sok ali požirek konkretnega. Izkoristili smo tudi priliko, da jih povabimo naslednji dan na Rokov sejem. Kljub razmeroma slabi vremenski napovedi smo jim obljubili spodobno vreme. Vsaka skupina se je kar nekaj časa zadržala pri našem šotoru. Okoli 11h, ko so se vrnili še zadnji romarji od Rokovega znamenja, smo si končno lahko za nekaj ur oddahnili – do 5h popoldne, ko smo začeli pripravljati šotore in prostor za Rokov sejem. Naše gospe so spet pripravile maso za miške za naslednji dan.

Foto album:
Če miško postaviš na sliko, se pokaže opis. Če sliko klikneš, se slika poveča. V povečani sliki se s tipkama levo ali desno ali s klikom na puščico pomikaš med slikami

Views: 85

Pohod ob Dnevu državnosti

Ob Dnevu državnosti smo se spomili tudi na čase hudih preizkušenj za naš narod med okupacijo leta 1941. V počastitev praznika smo 20. junija 2025 za naše člane organizirali pohod ob nekdanji meji med italijansko in nemško okupacijsko cono. Meja je med drugim potekala od Šentvida večinoma po grebenih hribov čez Toško čelo do Polhovega gradca in naprej proti Idriji. Del te meje je tekel prav po meji sedanje draveljske četrti. En del te poti smo v počastitev praznika prehodili že lani. Letošnjega pohoda se je skupaj z nekaj drugimi upokojenci udeležilo 24 ljudi.
Pohod sta organizirali Ljerka in Pavla, pri organizaciji in vodenju na pohodu sta pomagala Silvo in Niko. Pohod ni bil naporen, brez težav so ga zmogli tudi 70 in 80 letniki. Krenili smo ob 9h s končne avtobusne postaje Pržan.

Leta 1941 so si okupatorji razdelili Slovenijo. Na meji okupacijskih con Nemčije in Italije so postavili mejne kamne in mejo močno zastražili. Kjer je meja potekala po gozdu, so gozd na široko posekali in otrebili, postavili so tudi velike 20 metrske stolpe, iz katerih so oboroženi stražarji čuvali mejo. Postavili so tudi ograjo iz bodeče žice. S tem so preprečili ilegalne prehode, predvsem iz nemške cone v italijansko, saj je bil nemški okupator mnogo hujši. Po italijanski kapitulaciji meje ni bilo več, izginili so tudi veliki leseni stolpi. Ostali so mejni kamni in temelji stolpov iz zelo kvalitetnega betona, ki še danes trdno stojijo.

Med potjo smo srečali tudi razred učencev osnovne šole Šentvid. Če bi se prej zmenili, bi lahko hodili skupaj, tudi mladina bi kaj novega izvedela iz zgodovine našega kraja. Morda se s katero od šol dogovorimo naslednje leto.

Po povratku smo si oddahnili ob klasičnih dobrotah mesarije Robi in ob kozarcu osvežilne pijače.

Foto album:
Če miško postaviš na sliko, se pokaže opis. Če sliko klikneš, se poveča. V povečani sliki se s tipkama levo ali desno ali s klikom na puščico pomikaš med slikami

Views: 74

Sodelovali smo ob praznovanju Dneva ČS Dravlje

Že dolga leta v spomin na 28. maj 1942 v Dravljah praznujemo dan naše četrtne skupnosti. Tudi letos je proslavo organiziralo draveljsko športno društvo oz. Irena Setnikar. Ob slovesnosti so se predstavila nekatera društva, ki delujejo v okviru ČS Dravlje, nekatera zunaj, na stojnicah pred domom krajanov, nekatera v okviru proslave v dvorani.
Najstareše draveljsko društvo, PGD (prostovoljno gasilsko društvo) Dravlje, letos praznuje 120 let. Zato so v preddverju doma pripravili plakate s predstavitvijo PGD.
Sodelovali so tudi otroški zbori iz šol Valentina Vodnika, OŠ Dravlje in OŠ Miška Kranjca. Turistično društvo Dravlje je kot ponavadi poskrbelo za prijetno druženje po slovesnosti.

Po uvodnih pesmih Rožmarink je imela prijazen združevalni slavnostni govor predsednica sveta ČS Tjaša Franko Peruzzi. Za tem so nastopili plesalci, klapa Lumin in še cela vrsta skupin osnovnošolskih in odraslih nastopajočih.
Nekaj utrinkov s proslave si lahko ogledaš in poslušaš tu (klikni v zeleno):
Rožmarinke,
slavnostni govor,
plesno društvo Kvas,
klapa Lumin.

Naša dekleta so proti koncu proslave začela na dvorišču cvreti popularne draveljske miške, od Robija pa smo prinesli vroče klobase. Vinar Polh iz Goč v Vipavski dolini je dostavil nekaj litrov merlota, naš Dani pa je poskrbel za belo vino iz Lendavskih goric. Občinstvo se je zgrnilo okoli naših miz na dvorišču, kjer so jih naša dekleta postregla z vročimi miškami in klobasami.

Druženje je popestril še Matic, osmi razred, ki je skoraj ves čas druženja raztegoval meh frajtonarice. Vreme je opletalo z repom, a črnih deževnih oblakov od severa k nam ni prineslo.Tako je druženje trajalo dlje kot sama proslava, a tega smo itak že vajeni. K sreči je dan že dolg, zato nam je po slovesnosti uspelo pospraviti še za dne.

Če miškin kazalec postaviš na sliko, se pokaže komentar; če sliko klikneš, se odpre povečana, s komentarjem pod sliko

Views: 119