Praznik sicer praznujemo 26. decembra, vendar so takrat že Božični in novoletni prazniki, takrat bi težko dobili nastopajoče in tudi občinstva bi ne bilo prav dosti. Letos smo praznovali v nedeljo, 17. decembra. Angelca je uskladila nastope treh krajevnih osnovnih šol, pripravila program in izdelala priročno zgibanko s sporedom. Prireditev je vodila njena vnukinja Petja, slovesnost pa je obiskalo preko dvesto krajanov.
Po pozdravnem nagovoru predsednika Turističnega društva Dravlje Francija je zadonela slovenska himna iz ust sorških orgličarjev – KUD Oton Župančič Sora.
Slavnostni govor je imela predsednica odbora naše četrtne skupnosti Tjaša Franko Peruzzi, nato se je začel kulturni program, posvečen prazniku, a tudi prihajajočemu Božiču in Novemu letu.
Začeli so člani gledališkega krožka OŠ Miško Kranjec s kratko predstavo o dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je v začetku izgledala kot nepoznavanje, celo ignoranco današnjega praznovanja. V naslednjih minutah se je predstava razvila v spoznavanje zgodovine in pomena tega dne za Slovenijo in Slovence, zlasti za mladino.
Sledile so recitacije osnovnošolcev OŠ Dravlje, nato spet orgličarji. Ansambel ustnih harmonik je bil nekakšen fil rouge skozi celo proslavo.
Petja je hudomušno povedala, da tisto, kar so nekoč otroci večinoma dobili za birmo, imenujemo orglice. Podobni in običajno večji instrumenti za koncert pa se imenujejo ustne harmonike.
Ljubki so bili mali bosonogi plesalci folklorne skupine OŠ Miška Kranjca, ki so izvedli venček ljudskih plesov. Njihove bose noge so žal videli le gledalci iz prvih vrst.
Devetošolci OŠ Montessori so sestavili kar mali orkester s pihali in trobili in z dvema pianistkama (triročno) izvedli dve skladbi s petjem.
Učenci OŠ Dravlje so izvedli še avstrijsko ljudsko pesem Wahre Freunschaft v nemščini in slovenskem prevodu in še eno recitacijo.
Dve pesmi so zapeli še mladinco OŠ Miška Kranjca, slovesnost pa so zaključili orgličarji iz Sore z neuradno himno ansambla – skladbo Moje orglice.
Na koncu je predsednik našega društva vse prisotne povabil še na druženje ob standardni ocvirkovci in pijači. Sam sem imel veliko dela s pospravljanjem ozvočenja, slik o druženju zato nimam. Še svoj kos ocvirkovce sem komaj še dobil. A še boljši od ocvirkove pogače so bili ostanki – ocvirki, ki so popadli na dno škatel.
Views: 105