Letošnje Rokovo romanje in Rokova nedelja z Rokovim sejmom sta letos sovpadla na isti dan. Ker je večina članov že v zelo zrelih letih 70+ je bila priprava in izvedba tega skupnega dogodka za nas zelo naporna. Odločili pa smo se, da sejem zaključimo bolj zgodaj, ob 19h, da laže še za dne pospravimo vso opremo. Zadnja dolgotrajna vročina pa je bila še dodatni pritisk. A nam je uspelo!
Tone od skrbi pri organizaciji kakih 14 dni ni mogel normalno spati. Ko pa je bilo treba poprijeti za delo, sno kar hitro sestavili ekipe za posamezna opravila. Ženski spol bolj za kuhinjska in strežna opravila, moški pa za tehnična in bolj težaška dela. Tudi ekipa za srečolov je imela zadnjih 14 dni polne roke dela. V veliko pomoč nam je bil naš mesar Robi s hladilnimi napravami za hrano in pijačo. Janko je posodil stari traktor – mislim, da ima njgov Steyr vsaj toliko let kot Janko – da smo zvozili večino opreme iz naših in gasilskih skladišč.
Ker je Veliki šmaren državni praznik, so nam že v petek dostavili stojnice, kante za smeti in WC kabine. Na Veliki šmaren, to je dan pred Rokom, je ženska ekipa za ocvrte miške z Jožetovo pomočjo zamesila osem hobokov mase za miške, saj se mora testo uležati. Tehnično/težaška ekipa je prav tako že dan pred dogodkom popoldne pri 35 stopinjah postavila šotore in pripravila kuhinjsko opremo. Zaščitili smo tudi prostor prireditve, da ga ne bi zasedli parkirani avtomobili. Skupina Rokovci pa je postavila oder za nedeljski nastop.
Na Rokovo nedeljo smo se moški zbrali že ob petih zjutraj, še v temi. Najprej smo pripravili pijačo za prihajajoče romarje in ženskam mogočili cvrenje mišk. Postavili smo kuhinjsko opremo, priključke za elektriko in vodo in še kup večjih in manjših opravkov. Tone je rekel, da je šel vsaj petnajstkrat peš v skladišče. Pa Božo tudi. Do popoldneva so neprestano iskali Toneta in Božota.
Ob 6h so se začeli romarski shodi. Prvi so prišli Šentvidčani, nato Črnučani in ostali na vsako uro po ustaljenem razporedu. Po koncu vsake maše smo romarje povabili na zastonj miške, kavico in sok, da so se družili in poklepetali. Povabili smo jih tudi na ogled stojnic, kjer so sejmarji že zgodaj razstavili svoje izdelke. Medtem je prihajala že naslednja skupina. Malo pred poldnevom smo z romarji zaključili. Vmes nas je obiskala tudi policijska patrulja, nekaj so spraševali Toneta, a niso sitnarili. Morda zato, ker je še pred trinajsto na našo prireditev v Dravlje prišel ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Ob 13h so bučno prišli draveljski gasilci s tremi vozili in godbeniki Pihalnega orkestra Ljubljana. Gasilci so izvedli krajšo predstavo gasilske vaje na strehi cerkve. Po njihovo: napad na požar. Pri več kot 30 stopinjah so vajo izvajali v težki opremi. Špricali pa niso, morda zaradi velikega pomanjkanja vode, saj je zaradi suše grozila zaustavitev jedrske elrktrsrne Krško. Šalim se. A v tisti vročini bi jim vodna prha gotovo prijala. Po gasilski vaji so nas godbeniki skoraj eno uro zabavali vedno zelenimi melodijami domačih in tujih avtorjev. Eno pa so nam celo zapeli. Za njimi so nastopili mladi Rokovci, a oder so si žal postavili na sonce. Šele pozno popooldne jih je dosegla senca. Lepo so animirali tudi najmlajše, tudi plesali so na njihovo glasbo.
Naša kuhinja je delala s polno paro. Pri 35 stopinjah so dekleta pridno cvrle miške, fantovska ekipa za čevapčiče pa se je prav tako dodatno grela ob veliki ponvi. Kadar je bilo treba po zalogo v hladilni kamion, je bilo še najbolj osvežilno. Zaradi vročega sonca smo premaknili tudi blagajno. Goste lipove krošnje pa so skoraj do 16h delale prijetno senco našim obiskovalcem. Ko je sonce posijalo na prizorišče, so se premaknili v senco ob robovih prizorišča.
Ob 19h se je začela v cerkvi večerna maša, zato je Rokovska glasba utihnila. Prenehali so tudi zaradi utrujenosti od nastopa na vročini. Začeli smo s pospravljanjem. Šotori, kuhinjska oprema, mize, klopi, … Ko so Rokovci pospravili oder, so nam prišli pomagat nalagat našo opremo na traktor in zlagat v skladišče. Za zlaganje miz in klopi je največja avtoriteta Rado. Končali smo približno ob 22h. Utrujeni, prepoteni, a dobre volje in zadovoljni, da smo naredili nekaj dobrega za sokrajane.
Views: 0