Avtor: Jože Strajnar

Views: 66

Na Miklavžev večer smo tako kot vsako leto pripravili atraktivno postrežbo za obiskovalce miklavževanja v Dravljah. Tone in Božo sta več dni prej pripravljala vse potrebno za gladek potek dogodkov po predstavi v cerkvi. Že v petkovo popoldne so se pri Tonetu pražili ocvirki, pa ne sami od sebe. V ogromni ponvi so Božo, Tone in Janez več ur mešali kakih 30 kg naseklajne slanine. Mešanje tolikšne mase izgleda bolj kot veslanje.
Pripraviti je bilo treba posode za kuhanje čaja in vina, podstavek za kurjenje ognja, kozarčke, nože, deske, nabaviti čaj, začimbe, limone, česen, … Ali bo vreme zdržalo? Dež je bil napovedan za vzhodni del Slovenije, bo že kako.
Dogovorili smo se, da s pripravo žerjavice in prostora za postrežbo začnemo v torek, 5. decembra ob 15:30. Nace je bil tam že pol ure prej (:-). Predsednik Franci je pripeljal paleto kvalitetnih lesnih odrezkov, ogenj je zagorel dve uri pred prireditvijo. Za peko tolikšne količine krompirja je treba pripraviti res veliko žerjavice. Otrokom, ki so prihajali v cerkev, je bil ogenj silno zanimiv.
Takrat pa je začelo padati. V cerkvi so parkeljni hoteli nagajati angelčkom in jim škoditi, a so uspešno nagajali nam zunaj in prinesli dež. Vremenarji pravijo, da vremenu ne moreš ukazovati. Ali pa je dež mislil, da so Dravlje na vzhodu. Pohiteli smo v skladišče in postavili šotor, da ni deževalo po kruhu in električnih loncih, pa tudi sami smo se imeli kam umakniti. Tako so naša dekleta – no ja, gospe – v miru nalupile česen in narezale kruh, Božo pa je skuhal čaj in kuhančka. Krompirju in žerjavici dež ni prišel do živega.

Ko je Miklavž v cerkvi razdelil darila, so se obiskovalci zgrnili na Rokov trg okoli našega šotora in okrog ognja. Bilo jih je toliko, da smo se bali, da bo vsega zmanjkalo. A bilo je dovolj za vse. Ko so se preoblekli, so prišli tudi parkeljni in angelčki, Miklavža pa nisem opazil. Ko se je trg čez kakšno uro spraznil, smo glavnino naših pripomočkov pospravili, šotor in dogorevajočo žerjavico pa je čez noč namakal dež. V sredo zjutraj smo vse pospravili v skladišče, šotorsko platno pa smo dali sušit pod streho.

Views: 111

Start letošnjega maratona so počastili tudi z neba: na zahodu se je ob 9h prikazala čudovita mavrica. Za maratonce smo pripravili čaj in vodo, tako kot ponavadi, le napis nad cesto ni bil čisto pravi, ker smo Lipo že leta nazaj izbrisali iz naziva našega društva. Mikijevih zastav z vsega sveta je bilo spet kot za stavo, na dvorišču pa je Miki že pripravil vse za Halloween. Letos so na ‘našem’ mestu postavili Vokswagnovo navijaško točko, pa so si tudi naši člani nataknili njihove majice in vihteli njihove zastavice.

Tekačev je bilo spet kot listja in trave, spet rekordna udeležba. Tudi moj 23 letni vnuk je bil med njimi, a ga med tolikšno množico nisem odkril. Prvi so mimo nas pritekli profesionalni Kenijci, nato tekmovalci, za njimi pa ostala množica rekreativnih in ljubiteljskih tekačev, ki smo jih glasno vzpodbujali. Ko so se njihove vrste razredčile, pa je bilo treba s ceste pospraviti tisoč kozarčkov.

Views: 120

V torek, 10. oktobra 2023 smo se z vlakom odpravili v Novo mesto. Z vodičem Vinkom smo si ogledali nekatere novomeške znamenitosti, poslušali o zgodovini mesta, njihovih znanih prebivalcev, stavb, gospodarskih, verskih in kulturnih ustanovah. Mesto je l. 1365 ustanovil vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Mesto je poimenoval po sebi Rudolfswerth (Rudolffovo). Veliko vlogo v mestu so imeli frančiškani, ki so sem prišli 1472 na begu pred Turki. Sezidali so cerkev in samostan, imeli so lekarno, knjižnico, zlasti veliko so naredili na področju izobraževanja mladine.

Tu je kot drugi novomeški prošt deloval (sicer l. 1456 rojen v Ljubljani) duhovnik, zborovodja, skladatelj in kasnejši dunajski škof Jurij Slatkonja, ki je med ostalim ustanovil zbor dunajskih dečkov, po njem se imenuje tudi novomeški konservatorij (glasbena šola). Vinko je navedel še mnogo znamenitih osebnosti, ki so se rodile ali delovale v Novem mestu: baletnika Pia in Pino Mlakar, literati Janez Trdina, Ivan Tavčar, Simon Jenko, Dragotin Kette, Ilka Vašte, Tone Pavček, skladatelj Anton Foerster, Hugolin Sattner, olimpionik Leon Štukelj, slikar Božidar Jakac, … Pokazal nam je tudi hišo, kjer je Boris Andrijanič začel s farmacijo, ki zrasla v veliko farmacevtsko industrijo Krka.

Z mestnim avtobusom smo se odpeljali še v Ločno v farmacevtsko tovarno Krka. Tam so nam najprej postregli z osvežilno pijačo in prigrizkom. Simpatična Kaja nam je predstavila razvoj sistema Krka, ki danes zaposluje več kot 13.000 ljudi. Povedala je, da si bomo ogledali velik in  skoraj popolnoma robotiziran obrat NOTOL 2, kjer v treh izmenah dela le 430 ljudi. In da nikjer ni dovoljeno fotografiranje. Ne vem, zakaj, saj so vse, kar smo videli, že leta 2017 objavili na YouTube (tule). Notol je kratica za Nov Obrat Trdnih Oblik Ločna.

Med povratkom smo se popoldne v Radohovi vasi oglasili na kmečkem turizmu Klemenčič, kjer so nam postregli res okusno in obilno kosilo. Ker se dan v tem času že močno skrajša, nas je šele ponoči ob 19h vlak odpeljal proti domu z zamudo 18 minut.

Views: 85

     Prva nedelja po sv. Roku (16.avgust) je Rokova nedelja. Na ta dan Turistično društvo Dravlje ob pomoči četrtne skupnosti in župnije Dravlje prireja tradicionalno prireditev Rokov sejem, na katerem se predstavijo številni obrtniki, umetniki, obdelovalci lesa, gline, slame, pridelovalci vrtnin, medu, vina, sira, olja, sladoleda, volnenih izdelkov …, popoldne pa je kulturni program (po bučnem začetku z zavijanjem gasilskih siren in godbo). Sledi kuharska delavnica za mlade, srečolov in še kaj. In seveda ves dan s polno paro dela kuhinja s ponudbo hrane in pijače. Pri postavljanju prireditvenega prostora in pospravljanju po koncu sejma nam že nekaj let prizadevno pomagajo draveljski animatorji. V tednu po Rokovi nedelji prirejajo oratorij (delavnico) za otroke, mi pa jim posodimo par šotorov.

     Že dolgo pred prireditvijo je bilo treba organizirati glasbenike, razstavljalce domače obrti, prijaviti prireditev, pripraviti program, pridobiti dobitke za srečolov in jih oštevilčiti, naročiti oder za glasbenike, mobilne sanitarije in še kup drugih obveznosti, da bi sejem gladko potekal. V tednu pred sejmom pa se je napetost vsak dan stopnjevala: nabava hrane, pijače, plina, kozarcev, prtičkov, pribora, … bolje, da več ne naštevam, saj me že misel na vse podrobnosti začne nervirati. V soboto smo že zjutraj poskrbeli, da se sprazni parkirišče, na katerem je prireditveni prostor. Popoldne pa težja fizična dela: postavitev šotorov, miz in klopi. Tu so nam bili res v veliko pomoč mladi animatorji. V šotore smo obesili luči in postavili avto-hladilnik, da se je v njem hladila hrana in pijača. Naš mesar Robi nam hladilnik že vsa leta brezplačno posoja za Rokov sejem.
     Tone se je pri vsem tem razdajal za skupnost, od jutra do večera je vsak dan komuniciral in garal. A dobro voljo je ohranil do konca.

     V nedeljo smo letošnjo začeli ob pol šestih zjutraj s postavljanjem kuhinjskih naprav in električnih kablov. Med tem so že začeli prihajati razstavljalci. Ob 10h smo kuhinjo tudi preizkusili (mmm, kako dobra je pečena soška postrv), pred poldnevom je kuhinja že polno delovala. Okrog 14h je svoje naprave vključil ansambel Dolomiti in ob glasbi smo pričakali slovesen (in bučen) začetek kulturnega programa.

     Ob 15h je od gasilskega doma slovesno prikorakala godba Pihalnega orkestra Lubljana v spremstvu gasilcev, vmes so se oglašale tudi gasilske sirene. Po prihodu so draveljski prostovoljni gasilci prikazali tri vaje: člani so napadli požar na strehi, mladinci so hitro napeljli cevi, najmlajši pa so z ročno brizgalno špricali v cilj. Bilo je vroče in fantje pod čeladami so bili čisto premočeni od potu. Predstavili so tudi novega predsednika PGD  Dravlje Blaža Birso in poveljnika Martina Gruma.
     Pihalni orkester nam je več kot pol ure igral popularno glasbo. Godbeniki so sedeli v senci šotora, le dirigent je bil ves čas na vročem soncu.
     Vse popoldne so nas zabavali Dolomiti, najmlajše je animiral Bilko – Stane Ivanov, poslušali smo tudi deklamacijo o starem Draveljcu pritrkovalcu Pavletu.
     Srečolov je bil okrog 17h že razprodan.
     Mojca Koman je spet vodila kuharsko delavnico. Okoli nje se je kar trlo mladine, tudi kakšna starejša oseba je bila vmes, da bi se naučili delati kobariške štruklje. Spodaj objavljam njen recept. Pri tem smo imeli težave z elektriko, ker so kuhalniki skurili varovalko, zato so štruklje skuhali na plinskem kuhalniku. In so bili prav tako odlični. Razdelili so jih med prisotne za prostovoljne prispevke. Turistično društvo bo izkupičku dodalo enako vsoto in vse skupaj nakazalo za poplavljence. Poleg tisoč evrov, ki smo jih že nakazali.

     Po maši (ob 19h) v Rokovi cerkvici so Dolomiti igrali še dolgo v noč, nekatere so zasrbele pete in so plesali. Tudi kuhinja je delala, a ob 22h smo sejem zaprli.
     Proti koncu prireditve so spet prišli na pomoč mladi. Šotore zares obvladajo v nulo. Odpeljali in pospravili smo kakih sto miz in klopi in vse kuhinjske naprave. Končali smo blizu polnoči. V ponedeljek zjutraj pa še tisto, česar v temi nismo mogli pospraviti. Šele nato smo si lahko oddahnili in si odpočili.
     Božo je imel v petek pred sejmom operacijo oči ni smel delati. Od tega je bil ves živčen. Ne zaradi operacije, ampak zato, ker mu nismo pustili delati. Vendar smo ga vseeno hudo potrebovali že zato, da je povedal, kje je kaj in kako se kaj naredi. Božo, hvala za tvoj trud.

Veliko slik si lahko ogledate tudi na spletni strani draveljske župnije, fotkal je kolega Tomaž Celarec, saj sem imel jaz veliko drugega dela.

Tule objavljam recept Mojce Koman za kobariške štruklje, ki so jih kuhali v kuharski delavnici:

Kobariški štruklji
Za 45 štrukeljčkov
za testo:
700 g pšenične moke
pol žličke soli
6 dl vrele vode
za nadev:
250 g mletih orehov
približno 1 dl vrelega mleka
150 g rozin
200 g sladkorja
200 g krušnih drobtin
2 žlici raztopljenega masla
eko limonova lupinica
2 žlici ruma
in še
maslo, med in cimet za postrežbo

•    Moko s soljo v posodi poparimo s slanim kropom. Najprej mešamo s kuhalnico, nato pa nežno pregnetemo z rokami in oblikujemo debel svaljek, ki se ohlaja, medtem ko pripravljamo nadev. vseeno pokrijemo, da se ne izsuši.
Za nadev v posodo stresemo mlete orehe, jih poparimo z mlekom in krepko premešamo. Dodamo drobtine, maslo, sladkor, rozine, rum, limonino lupinico in vse skupaj premešamo. Pustimo 5 minut, da se drobtine napijejo in se nadev poveže. Po potrebi prilijemo mleko ali rum, če se vseeno preveč drobi, vendar nadev mora biti precej gost, ki se lepo zlepi skupaj v obliko mini klobasice/čevapčiča. Nekateri ves nadev že vnaprej oblikujejo v to obliko, da je takoj na voljo.
•    Testo razdelimo na 45 enako velikih kosov. Štrukeljček oblikujemo tako, da kos testa s prsti raztegnemo, pri tem sploščimo, vendar pazimo, da zgornje strani testa ne pomokamo; če je testo ravno prav zgneteno, moka niti na spodnjem delu ni potrebna. Na košček testa zdaj položimo oblikovan nadev, testo z obeh strani prepognemo preko nadeva in robova nad nadevom spojimo ter tako stisnemo skupaj v polkrog.
•    Tako pripravljen štrukeljček položimo na delovno površino in s pomokanim prstom na sredino z vrha navzdol naredimo jamico oziroma vanj nežno vtisnemo svoj prstni odtis, ki je zaščitni znak kobariških štrukljev. Štrukeljček položimo na pomokan prtič ali na pekač obložen s peki papirjem, da dokončamo še ostale.
•    Kuhamo jih približno 5 minut v slanem kropu (zamrznjene nekaj minut dlje), vendar voda v loncu ne sme vreti preveč, le rahlo. Tudi mešamo ne, le nalahno stresamo posodo, na začetku le privzdignemo z dna posode, da se ne zalepijo na dno. Ko priplavajo na površje, so kuhani. Kuhane poberemo na servirni krožnik in zabelimo z mešanico raztopljenega masla in medu. Potresemo še s cimetom.

Views: 167